Prevelik ali ravno prav

Na nedavnem obisku delegacije škofjeloške občine in nastopu Godalnega orkestra Arseia v irskem Carlowu smo si ogledali tudi tamkajšnji sodobni kulturni center Visual. Ta je v primerjavi s škofjeloškim Sokolskim domom trikrat večji, je sodobno tehnično opremljen, za njegovo gradnjo pa so Irci odšteli kar 18 milijonov evrov lastnega denarja.

Sredi maja je Godalni orkester Arseia iz Škofje Loke pod vodstvom Armina Šeška gostoval v irskem mestu Carlow, s katerim Škofja Loka na različnih področjih družbenega življenja sodeluje že sedmo leto. Odlični škofjeloški orkester se je predstavil na koncertnem večeru v George Bernard Shaw Teatru, ki skupaj s Centrom za sodobno umetnost tvori celoto novozgrajenega kulturnega središča Visual. Tega so v Carlowu slovesno odprli lani septembra in je trenutno eden največjih, nedvomno pa najsodobnejši kulturni center na Irskem. Njegove razsežnosti smo pred koncertom Godalnega orkestra Arseia in Carlow Youth Orchestra spoznavali v spremstvu Roisin McGarr, ki v centru sicer skrbi za področje uprizoritvenih umetnosti. Zgodba tega velikega kulturnega centra mesta Carlow, ki ima komaj nekaj več kot 22 tisoč prebivalcev, torej podobno kot Škofja Loka, je nedvomno zgodba o uspehu.

»Ideja o kulturnem centru je stara že več kot trideset let. Pojavili so se pomisleki o tem, da vendarle potrebujemo spodoben kulturni center, v katerem bi kulturne in umetniške dogodke lahko predstavljali skozi celo leto. Projekt centra je realne osnove dobil pred desetimi leti, ko sta bila znana glavna financerja svet mesta in svet okrožja Carlow, gradnja pa je intenzivno potekala zadnji dve leti,« razlaga Roisin McGarr in dodaja, da je bila vrednost celotnega projekta Visual osemnajst milijonov evrov, od tega je irska vlada, oddelek za umetnost, šport in turizem prispevala tri milijone, preostalih petnajst milijonov evrov pa je ostalo na plečih mestnega sveta in grofije (okrožja) Carlow. Ob tem gre dodati, da je center zrasel v neposredni bližini Carlow Collega, na zemljišču, ki ga je ta podaril mestu. Za primerjavo, vrednost investicije prav tako lani prenovljenega Sokolskega doma v Škofji Loki je bila 2,4 milijona evrov, prispevek občine je bil 1,1milijona evrov, ostalo pa so črpali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Norveškega finančnega mehanizma.

Center krasi kar pet glavnih galerijskih prostorov in še nekaj javnih prostorov, primernih za manjše neformalne razstave. Tako imenovana Glavna galerija je trenutno največji galerijski prostor na Irskem, čigar strop je visok kar dvanajst metrov. Sledi nekoliko manjša Link galerija, ki osrednjo povezuje z drugimi galerijami, manjšim razstavnim prostorom, primernim tudi za delavnice, tako imenovano Studio galerijo ter Digitalno galerijo, ki je tudi tehnično opremljena za multimedijske projekte. Najbolj intimna galerija je Lobby galerija, kjer se razstave menjajo hitreje kot v veliki galeriji, kjer predvidoma pripravijo štiri razstave na leto. Na drugi strani stavbe je George Bernard Shaw Teatre z dvorano s 350 sedeži, v katerem se vrstijo uprizoritvene umetnosti od gledališča, do glasbenih dogodkov, filma, plesa …

Stavba je sodobno tehnično opremljena, uporabnih prostorov je več kot 3000 kvadratnih metrov … V škofjeloškem Sokolskem domu je prostornine za skoraj trikrat manj, okrog 1350 kvadratnih metrov. Pri tem je vhodna avla namenjena galerijski dejavnosti, dvorana prireditvam, na voljo pa je še mala dvorana.

»Od septembra, ko smo center odprli pa do konca lanskega leta, smo za gledališče George Bernard Shaw prodali 15 tisoč vstopnic, medtem ko je ogled galerij prost. Zanimanje za center je ekstremno visoko, imamo okrog 5000 ljudi na 'mailing' listi, mnogim pošiljamo brošure. Lahko rečem, da je zanimanje zelo veliko, ljudje res podpirajo program in prihajajo na dogodke, kar je fantastično,« je povedala Roisin McGarr in dodala, da profil centra gradijo tako na lokalnem kot nacionalnem in tudi mednarodnem nivoju. »Center je hitro dobil nacionalni ugled, večino vizualnih umetnikov, ki delujejo na irskem je že obiskalo in izrazilo interes v našem centru. Ni razloga, da ne bi center v Carlowu postal znan kot Modern Tate v Londonu,« še dodaja McGarrova. Na hipotetično vprašanje, kdaj bi kot znani slovenski slikar z mednarodnim ugledom prišel na vrsto za razstavni termin v kateri od Visualovih galerij, sem izvedel, da imam časa za pripravo razstave vsaj še dve leti, saj je načrt za razstave do konca leta 2011 že izdelan. V največji galeriji se razstave menjajo vsake štiri mesece, medtem ko so manjše razstave bolj prehodne. Seveda center vključuje tudi manjši lokal z napitki in restavracijo.

Za program in Visual center skrbi osem zaposlenih ob večjih dogodkih pa jim na pomoč priskočijo številni prostovoljci. Center odlično deluje, saj se je že v prvih pol leta naložba izkazala za še kako upravičeno. Dogodkov ne manjka, ponudba je pestra in zanimiva, kar je v zelo kratkem času spoznalo tudi občinstvo, saj je dvorana vsakič dobro prodana. Če potegnemo primerjavo s Škofjo Loko, bi se tu dalo še marsikaj postoriti v smislu učinkovitega »event menagementa«, osebja, ki bo skrbelo za to, da bosta Kristalna dvorana in Sokolski polna. Kljub temu pa je treba dodati, da Škofjeločani z odlično ponudbo abonmajev, razstav in drugih dogodkov že zdaj izstopajo iz gorenjskega povprečja.