Zakon o Triglavskem narodnem parku sprejet

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. junij 2010 / 06:00

Poslanci so na junijskem zasedanju državnega zbora soglasno sprejeli zakon o Triglavskem narodnem parku.

Ljubljana – Nekoliko v senci drugih zakonov, ki politično bolj razdvajajo parlament in slovensko javnost, so poslanci na junijski seji državnega zbora v petek pritrdili novemu zakonu o Triglavskem narodnem parku. Ta določa pravila ravnanja, varstvene režime, sodelovanje javnosti pri upravljanju parka (zagotovljeno je sodelovanje lokalnega prebivalstva) in trajnostne razvojne usmeritve v njem. Kot zatrjujejo predlagatelji, bodo sedaj vzpostavljene možnosti za varstvo kulturne dediščine in krajinske pestrosti v parku. Zakon o Triglavskem narodnem parku je utemeljen na načelih, ki sta jih na področju varstva okolja in ohranjanja narave uveljavila zakon o varstvu okolja in zakon o ohranjanju narave.

Predlog zakona o TNP je šel spomladi skozi široko javno razpravo, ki je dva meseca potekala na območjih, zajetih v park. Predlagatelji so prisluhnili varuhom narave in ljudem, ki živijo na območju narodnega parka, in z zakonom skušali med enim in drugim polom doseči sprejemljiv kompromis. Vse poslanske skupine v parlamentu so predlagani zakon podprle, zanj je v petek glasovalo 71 poslank in poslancev. »Glede na velik odziv javnosti na rešitve v predlaganem zakonu, je vlada oziroma pristojno ministrstvo v povezavi s številnimi strokovnimi ustanovami s področja varstva narave pripravilo strokovne rešitve, s katerimi se lahko po našem mnenju zagotovi položaj in delovanje narodnega parka, smisel varovanja državnih interesov ohranjanja narave in mednarodnih standardov ter tudi meril parkovnega varstva,« je ob predstavitvi mnenja stranke Zares dejal kranjski poslanec Alojz Potočnik. Ta pomemben predpis, ki zadeva prihodnost našega edinega narodnega parka, mora zagotavljati oboje, upoštevati strokovne rešitve pri varovanju narave, ravno tako pa tudi zagotavljati življenjske ter delovne razmere za lokalno prebivalstvo. Anton Urh iz stranke DeSUS je v svoji razpravi večkrat dejal, da so njegovi rojaki Bohinjci zadovoljni, da so po poldrugem desetletju, ko ni uspel nobeden od zakonskih predlogov, vendarle dočakali sprejemljiv zakon. Zakon iz leta 1981 namreč ni več zadovoljivo urejal razmer v parku, sedanji pa je našel ravnovesje med strokovnimi naravovarstvenimi izhodišči in potrebami razvoja lokalnega prebivalstva ob hkratnem upoštevanju trajnostnega razvoja. »Je razvojno naravnan in omogoča, da bodo prebivalci parka ostali na domači zemlji,« je dejal Urh.

Vojko Bernard iz nevladne organizacije Alpe Adria Green pa je na Facebooku objavil, da je državni zbor sprejel zakon o TNP brez sodelovanja strokovne in civilne javnosti pri pripravi zakona. Civilna javnost je koalicija za ohranitev TNP, ki vključuje prek pet tisoč članov iz vseh slovenskih zvez za varstvo okolja. Bernard pravi, da so jo pripravljavci zakona izključili iz skupine, ki je oblikovala predlog zakona. Da je bil zakon soglasno sprejet brez glasu proti, pa pripisuje temu, da se politične stranke nočejo zameriti volilni bazi na jesenskih lokalnih volitvah v podtriglavskih občinah. AAG bo proučil možnost za tožbo proti slovenskemu parlamentu na mednarodnem sodišču za zaščito človekovih pravic.