Osebni trenerji

Če si ne morem privoščiti osebnega trenerja ali še bolje trenerke v človeški obliki, si lahko vsaj kot uro na zapestju.

Rekreativci smo postali enako zahtevni kot pa tisti, ki od športa živijo. Še vedno nismo v večini, ker je še dosti takih, ki jim rekreacija pomeni le oddih. Pa vendarle, skrbeti moramo tudi za take, ki jim gibanje ni samo oddih, temveč tudi precej, precej več, da ne rečem celo način življenja.

Pred kratkim sem imel priložnost preizkusiti osebnega trenerja, ki si ga zapneš na zapestje in je prav tak kot vsaka ura. Garmin Forerunner 110HR je drugi najcenejši aparat iz palete Garminovih osebnih trenerjev, a vseeno dovolj dober, da sem z njim zadovoljen. Aparat, ki je še cenejši, pa še vedno ne poceni, ne meri srčnega utripa. Operacija: zakaj potrebujem osebnega trenerja, se je začela, ko sem dobil odgovore na svoja osnovna vprašanja. Potrebujem uro, ki ni težka, ki mi meri čas, srčni utrip, razdaljo, hitrost in še ... In to še ni vse, mi je dejal prodajalec. Tale ura kot osebni trener bo še posnel, kje ste bili oziroma kje ste se gibali. Torej nekakšen vohun. Tega zares ne potrebujem, sem si mislil, seveda zato, ker imam slabo vest zaradi gostiln, katere po vsaki vadbi obvezno obiščem zaradi osvežilne pijače. Na prvi pogled in prve besede tistega, ki mi je uro opisoval, sem mislil, da to ni nič novega. Potem sem postal pozoren, ko mi je dejal, da lahko merim tudi hitrost teka! Včasih je bilo to zelo zaželeno vedeti, vendar se učinek ni dal prikazati drugače kot z matematično formulo. Podobno je bilo tudi s smučarji. Vsi smo hoteli vedeti, kako hitro drvimo na smučeh, pa ni obstajaj merilnik, ki bi to izmeril. GPS se imenuje izum, ki vse to omogoča, poleg tega ti še pove, po katerih ulicah, vaseh, mestih si vadil. Torej, če nočete biti "spremljani" na vsakem koraku, potem si omislite enako uro brez sistema GPS, vendar brez heca pišem, da je bolje, da ga imate, ker boste kmalu ugotovili, da prav to potrebujete za prvovrsten trening.

Uporaba je popolnoma preprosta. Uporabljaš samo start in stop. Ura oz. GPS opravi vse drugo. Res je, da morate biti malce računalniško bolj pismeni, če hočete vse podatke prenesti v računalnik. Če boste to storili, boste pristali v morju informacij. Če boste to dali še na internet, boste lahko sodelovali s celim svetom, ki je povezan na omrežju Garmin in hoče vedeti, kje je še napredek. Moje presenečenje številka ena je bilo, ko sem ugotovil, da se tudi kot polpismen računalničar z lahkoto znajdem v tem morju informacij. Podatkov je ogromno. Ura ti napiše in nariše, kje si tekel, kako dolgo, kako hitro, kako ti je bilo srce, kdaj ti je bilo najhitreje, kdaj najpočasneje, koliko kalorij si porabil in koliko napredka si opravil. Zakaj bi na primer tekač potreboval tako uro? Tisti, ki hočejo v vadbi napredovati, tisti, ki ne tečete oziroma vadite samo za oddih, potrebujete spremljanje vadb, na podlagi katerega boste ugotovili napredek. Preprosto in skoraj nujno. Ozrite se okoli na kakem maratonu. Ste mogoče samo vi brez take ure? Lahko se zgodi, ja, zato pa je tu Gorenjski glas, da vas spomni na ta višek tehnologije, namenjene rekreaciji in športu.