Medalje ne opravičujejo dopinga

Vse več je smrtnih primerov športnikov, ki jim na tekmovanjih ali treningih nenadoma zastane srce, zato so strokovnjaki s področja medicine in drugih sorodnih področij začeli iskati povezave med jemanjem nedovoljenih poživil in nenadnim zastojem srca ter smrtjo.

Eden tistih zdravnikov, ki ga povezava med dopingom in nenadno srčno smrtjo pri športu še posebej zanima, je Andrej Stare, ki ga ljubitelji športa poznajo tudi kot izjemnega televizijskega komentatorja športnih prenosov, zlasti atletike in hokeja. Tako tudi ni čudno, da se je prav on lotil proučevanja dopinga kot kuge modernega športa in si ob tem postavil tudi vprašanje, ali so nenadne srčne smrti športnikov povezane z jemanjem nedovoljenih poživil.

»V zadnjih petnajstih letih je bilo več kot sto primerov športnikov, ki so umrli na športnih prireditvah, tekmah in treningih. Povprečna starost se je zelo znižala, tako da imamo letos celo primer 17-letnika, mladega nigerijskega reprezentanta. Večina drugih je stara do 33 let, umrli pa so se ukvarjali z najrazličnejšimi športi. Prav tako je moč ugotoviti, da ni pomembno, iz katere države športniki prihajajo, smrt, ki kosi med njimi, namreč prav nič ne izbira. Kljub vsemu je nenadna smrt najpogostejša v nogometu in atletiki. Nekatere smrtne žrtve smo videli celo v naših neposrednih prenosih,« pravi Andrej Stare, ki je proučeval različne pisne vire srčne smrti med športniki, od Grka Filipidesa naprej, ki se je leta 490 pred našim štejem mrtev zgrudil po maratonskem teku. Prvi, ki je umrl med igranjem nogometa, je bil leta 1889 Anglež William Crooper, leta 1967 pa je med vožnjo izgubil zavest in umrl svetovni prvak v kolesarstvu Tom Simpson. Odkrili so mu zlorabo anfetamina ter obdukcijsko dokazan zastoj srca zaradi hipertrofične kardiomiopatije.

»Zanimivo je, kako so pisni viri opisali nenadno srčno smrt: razneslo mu je srce,… doživel je slabost, sledila je takojšna smrt, … med vožnjo na kolesu mu je odpovedalo srce … Znanstveniki so se namreč relativno pozno začeli ukvarjati s problematiko nenadne smrti pri športnikih. Šele v devetdesetih letih so začeli iskati povezavo med uporabo dopinga in nenadnimi srčnimi smrtmi. Tako je skupina zdravnikov začela spremljati kardinalne težave tekačev, predvsem maratoncev,« pravi Andrej Stare in dodaja, da so v objavljenih člankih posumili, da je nenadne srčne smrti povzročil ravno doping.

Število smrtnih primerov na treningih in tekmovanjih se je z leti povečevalo, tako da zadnja leta v povprečju umre petnajst športnikov, celo tisti z zvenečimi imeni, olimpijski in svetovni prvaki (umetnostni drsalec Sergej Grinkov, nogometaš Antonio Puerta, maratonec Ryan Shay, hokejist Aleksej Čerepanov, …). Glede na obdukcijske zapisnike so vzroki nenadne srčne smrti hipertrofična kardiomiopatija, motnja ritma in genetska manjvrednost žilne stene.

Mednarodni olimpijski komite je leta 1982 na kongresu v Riu de Janeiru sprejel besedo doping in jo prevedel kot prevaro. »Zgodovina dopinga je stara ravno toliko kot zgodovina modernega športa. Že Herodot je zapisal, da so zmagovalci antičnih olimpijskih iger jedli meskalen in žvečili liste rastline, podobne koki. Trenutno je na črni listi prepovedanih 233 različnih substanc in postopkov, s kugo modernega športa pa so okuženi domala vsi olimpijski in neolimpijski športi. Spisek prevarantov na področju dopinga je dolg, zanimiv in seveda zelo žalosten,« pravi Andrej Stare in dodaja, da je Slovenija med najbolj ogroženimi državami v Evropi, saj so med sto tisoč športniki na dopinških kontrolah odkrili več kot trideset pozitivnih. Ob tem je treba vedeti, da pri WADA (World anti doping agency) ocenjujejo, da s sedanjim programom antidopinških kontrol ujamejo manj kot dva odstotka športnikov, ki se poslužujejo dopinga!

»Obstaja torej povezava med nenadno srčno smrtjo in jemanjem nedovoljenih poživil, saj so v večini srčne smrti povzročene zaradi neodkrite kadriovaskularne bolezni v povezavi z dopingom,« pravi Andrej Stare in odločno poudarja: »Seštevanje medalj ne opravičuje dopinga!«

Stare še dodaja, da je z ozaveščanjem mladih o vseh pasteh nespoštovanja pravil športnega obnašanja treba začeti že zelo zgodaj, prav tako pa bi bilo potrebno zagotoviti preventivne preglede tako vrhunskih športnikov kot rekreativcev, ki so zelo dragi, primanjkuje pa tudi usposobljenih strokovnjakov.