Trpljenje, ki se ne sme ponoviti

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Tržič / sreda, 16. junij 2010 / 06:00

Ljubelj je simbol strahotnega trpljenja ljudi, tragedija pa se ne sme nikoli več ponoviti, sta na slovesnosti ob 65. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča poudarila Janez Stanovnik in Borut Sajovic.

Ljubelj – Minulo soboto je bila v spominskem parku pod Ljubeljem slovesnost ob 65. obletnici osvoboditve ljubeljske podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, edinega na slovenskih tleh, in drugih nacističnih taborišč. »Tu smo se zbrali tisti, ki podobno mislimo, in sicer z željo, da se tragedija, ki se je dogajala tu, ne bi nikoli več ponovila,« je zbrane uvodoma nagovoril tržiški župan in državnozborski poslanec Borut Sajovic. Slavnostni govornik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik je poudaril, da je Ljubelj simbol strahotnega trpljenja ljudi, ki so bili razčlovečeni. »Taboriščniki niso bili več ljudje z imenom in priimkom, ampak številke, suženjska delovna sila, obsojena na izginotje, genocid. Ljubelj je tudi opomin, kakšen bi bil svet, če bi zmagala nacizem in fašizem,« je dejal in dodal, da je prav trpljenje druge svetovne vojne - bodisi v bojnih vrstah bodisi v vrstah trpinov, taboriščnikov – tisto, čemur se moramo zahvaliti za to, kar danes imamo.

V svojih govorih sta se dotaknila tudi nedavnega referenduma o arbitražnem sporazumu. »Nismo se odločili za razdor in prepir, ampak za sporazumno rešitev, napredek in to je tudi sporočilo današnjega dne. Gre nam za mir in sodelovanje,« je dejal Sajovic. Stanovnik je ugotavljal, da med tistimi, ki so glasovali za ali proti, razlike ni bilo: »Slovenci smo bili enotni, kadar je bilo to za slovensko usodo potrebno, volilni rezultat, sicer statistično porazdeljen, pa v svojem bistvu izraža voljo slovenskega naroda, da ohrani svojo suverenost na kopnem in na morju.« V času kampanje je bilo po njegovem narejenega marsikaj, kar pušča stalne brazgotine na narodovem telesu, posebej pa je okrcal državnozborske poslance, ki so obstruirali glasovanje o ratifikaciji sporazuma: »Ljudi so pozvali, naj glasujejo proti temu, za kar oni niso imeli korajže, saj so vedeli, da Evropa misli drugače. Strahopetno so preložili svojo odgovornost na ljudi, na narod.« Dodal je, da »če hočemo dobrega soseda, se moramo tudi sami obnašati kot dober sosed«.

Zbrane, med njimi so bili tudi interniranci, borci, vojne žrtve ter njihovi prijatelji in svojci, so nagovorili še predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna Daniel Simon, predstavnik italijanske delegacije Ljubomir Sušič, predsednik mednarodnega foruma Mauthausen Kurt Scholz in češki veleposlanik v Sloveniji Peter Voznica.