Marija Pomagaj spet na Brezjah

Layerjevo sliko Marije z Jezusom so v nedeljo po vrnitvi z evharističnega kongresa v Celju znova postavili na staro mesto v kapelici.

Brezje – Podoba Marije Pomagaj z Jezusom je v skoraj dvesto letih, odkar jo je v zahvalo za rešitev iz francoskih zaporov naslikal kranjski slikar Leopold Layer (1752-1828) in jo je tedanji mošenjski župnik Urban Ažbe postavil na oltar novo zgrajene Marijine kapelice, le štirikrat zapustila Brezje. Prvič je leta 1935 romala v Ljubljano na evharistični kongres. Drugič je z Brezij »bežala« pred Nemci med drugo svetovno vojno in se skrivala v ljubljanski nadškofiji in nato na Trsatu na Hrvaškem, tretjič pa je zapustila Brezje med obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996 in bila na častnem mestu pri maši v Stožicah. Pokojni papež je pred njeno podobo pokleknil prvi dan takratnega obiska v Sloveniji. Četrtič in doslej zadnjič pa je Marijina slika zapustila Brezje v četrtek pretekli teden, ko je tri dni romala na slovenski evharistični kongres v Celje, je pojasnil Marijine poti z Brezij dolgoletni brezjanski pater Florijan Rupnik, doma iz Poljanske doline.

V nedeljo popoldne so Marijino sliko gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah pater Silvin Krajnc in patra Leopold Grčar in Bogdan Rus iz Celja pripeljali nazaj na Brezje, kjer so jo domačini Marko Likar, Marjan Lukan, Slavko Vilfan in Marko Čebavs nesli nazaj v baziliko na častno mesto v kapelici. Sama bazilika, ta časti naziv je dobila leta 1988, pa je posvečena sv. Vidu. Meter visoka in 80 centimetrov široka Layerjeva slika Marije Pomagaj z Brezij je naslikana po Marijini podobi, ki jo je okrog leta 1517 naslikal slikar Lukas Cranach in je sedaj ena od posebnosti katedrale v Innsbrucku.

Sicer pa se je na nedeljskem osrednjem dogodku slovenske katoliške Cerkve, na evharističnem kongresu na stadionu v Celju, zbralo nad 32 tisoč vernikov iz Slovenije in sosednjih dežel. Na kongresu so slovenski katoličani, ki se jim je pridružilo sedem nadškofov, 11 škofov, 720 duhovnikov in 1300 pevcev iz 35 slovenskih župnij, povedali, da je evharistija, izražena v nedeljski maši, najpomembnejše dejanje v življenju vernika. Sporočilo kongresa tudi pravi, da se mora katoličan po načelih svoje vere ravnati povsod, kjer živi in deluje, in da mora dajati zgled pri solidarnosti in pomoči soljudem. Slovenska katoliška Cerkev je na evharističnem kongresu v Celju dobila prvega blaženega mučenca, ki je živel v veri in zanjo tudi mučeniško umrl. To čast je papež Benedikt XVI. namenil študentu Lojzetu Grozdetu, ki so ga partizani v bližini Mirne na Dolenjskem ubili v začetku leta 1943. Postopek za njegovo razglasitev za blaženega se je začel leta 1992. Za Grozdetov god je bil določen 27. maj, datum njegovega rojstva in krsta leta 1923.

Najpomembnejši gost na kongresu, na katerem večine slovenskih politikov ni bilo, je bil državni tajnik Svetega sedeža, po pristojnostih predsednik vatikanske vlade, kardinal Tarcisio Bertone. V pridigi je spomnil na pogumna dejanja slovenskih katoličanov in na hude preizkušnje, ki jih je preživela njihova Cerkev. Vatikanskega tajnika sta dan pred kongresom sprejela tudi predsednik Republike Slovenije Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor. Sporočila s srečanj so bila spodbudna. Slovenija je zagotovila prostore za sedež nunciature, odnosi med Slovenijo in Vatikanom pa so bili ocenjeni kot dobri. Slovenska stran se je državnemu tajniku zahvalila za papeževo podporo pri iskanju rešitve mejnega spora s Hrvaško.