"Plac" se tudi sliši dobro

V soboto so učenci in učitelji Glasbene šole Škofja Loka že peto leto zapored "o´glasbili" svoje mesto. Muzika od devete do dvanajste in čez.

Že prav. Drži, da je Škofja Loka eno najlepših srednjeveških mest pri nas, torej v Evropi, in da v svoji čudoviti podobi še posebej izstopa Mestni trg, res pa je tudi, da je vidna podoba trga z vso zgodovino, ki jo razbiramo v pročeljih starih meščanskih hiš, še toliko bolj čarna, če »plac« tudi slišimo. Grem »na plac« rečejo Ločani, kadar se ob sobotah odpravijo na kavo in klepet s prijatelji iz znanci … In to soboto »plac« ni bil samo fino videti, ampak ga je bilo lepo tudi slišati. Že petič po vrsti so njegove ulice, trge in atrije »zavzeli« učenci in učitelji škofjeloške glasbene šole, v različnih glasbenih sestavih in solističnih točkah pa se je predstavilo okrog dvesto mladih glasbenikov in njihovih mentorjev.

Že ob 9. uri so prve glasbene vibracije z odra pred prehodom Pekel po trgu »razposlali« Otroci ritmov in Jazz je kul bend, nekoliko dlje pri vodnjaku pa so že muzicirali mladi mojstri klavirja, godalci, kasneje pa še saksofonisti ter učenci kljunaste flavte. Nekoliko umaknjeni od tržnega vrveža smo v atriju starega župnišča poslušali pevke in pevce, kitariste in kitarski orkester, v atriju rotovža pa skupine kljunastih flavt, flavtistke in učence violončela. Godalni orkester je še enkrat znova navduševal v avli Kristalne dvorane, organisti in pevci pa tudi kot v preteklih letih v cerkvi sv. Jakoba. Harmonikarji so igrali na vogalu ob županstvu, učenci diatonične harmonike pa so k poslušanju vabili pred Martinovo hišo.

Izvirnost O'glasbene Loke traja že peto leto in prav vsakič znova jo organizatorji nadgradijo s kakšno novostjo. Letos so poleg dobro označenih prizorišč in enotnih majic nastopajočih - vseskozi sem imel občutek, da gre za večji festival mladih glasbenikov, toliko »o'glasbenih majic« sem srečeval na vsakem koraku mesta - pripravili tudi programske liste oziroma vodnike po O'glasbeni Loki. Tako si je za poslušanje vsak lahko izbral instrument in glasbo, ki mu gre najbolj v uho. To je bržkone pri vsem tem najpomembnejše; poleg živahnega sobotnega utripa, ki ga vsako leto »dobi« Loka, pa predvsem radosti to, da se mladi glasbeniki predstavijo v svojem domačem kraju in da ure in ure, ki jih preživijo z učitelji v glasbeni šoli in pri vajah doma, ne gredo vnemar. In če so se obiskovalci v soboto zavedeli vrednot in poslanstva glasbe, potem je zmaga (ko smo že v nogometnem mesecu) škofjeloške glasbene šole še toliko bolj žlahtna. Bravo.