Mambe bodo podirale rekorde

Besedilo: Mali brat, Fotomontaža: Ju Wan
Kategorija: Humor / petek, 11. junij 2010 / 06:00

V prvem poročilu našega dopisnika iz Južne Afrike nam je Mali brat poslal kratko izjavo Zelene mambe. Te so v pričakovanju navijačev iz različnih delov sveta.

Seveda smo na nogometno prvenstvo v Južno Afriko poslali tudi novinarja redakcije Veliki brat, jasno našega edinega in nezamenljivega Malega brata, ki nam je danes dopoldan že poslal prvi članek iz te daljne afriške države. Glede na to, da gre za redakcijo in medij, ki je poznan po svoji izvirnosti, je bilo Malemu naročeno, naj iz Afrike pošilja predvsem prispevke, ki jih drugi mediji, tako tiskani kot elektronski, ne bodo imeli. Saj veste, Brat te stvari počne drugače.

Zato sem se jaz, Mali brat, takoj lotil dela in namesto izjav naših nogometašev, kazanja njihovih treningov in slovenskih zastav peščice navijačev, ki so že na jugu črne celine, šel med prebivalce te najbogatejše države na afriški celini. Najprej sem iskal sogovornika med ljudmi. Tako mi je Mwamba Kazade, možakar tridesetih let, dejal: »Nwana mobutu belize zai rnkwane …« Jasno, da ga nisem razumel prav nič. Kaj naj torej napišem, da mi je odgovoril na vprašanje, kakšni občutki ga prevevajo ob invaziji belcev v njihovo deželo. Potem pristopi še njegov kolega Etepe Kakoko, da bo on povedal: »Ntubu Coca Cola, balane, Watani bolano dollars u zhepi.« Tole se mi je še malo sanjalo, kaj je hotel povedati, a sem se spet prevedel v prevodu in ostal zgolj pri Coca Coli in dolarjih. To sem edino razumel.

Nič. Grem gledat v Polokwane do stadiona, kjer bodo naši igrali prvo tekmo z Alžirijo. Mogoče tam najdem kakšnega, ki bo govoril mednarodni jezik. In evo sreče. Tam za trafiko na južni strani stadiona me iz grmovja pokliče: »Ks, ks. Ks, ks.« Pazi to. Zelena mamba. »Stari ne se bat, zdajle čist sem preveč zadeta, da bi šla v akcijo, ampak dej ti men neki povej. Kdo si, od kod si.« Ej, strah me je bilo kot svinja, mamba je pa le mamba …« Ona pa še enkrat: »Ej, stari, ne se bat, zdele sem zadeta k mamba, t'ko d' nič bat.«

Pa sem se opogumil. »'Br dan, a lahko dobim samo eno kratko izjavico. V prihodnjih dneh bo stadion vsak dan poln navijačev, kako jih boste sprejeli. Vam bo gneča ljudi z vsega sveta kaj spremenila običajni življenjski ritem?«

Zelena mamba, res je videti zadeta kot mamba, pa: »Ks, ks. Kaj naj rečem. Seveda smo se mambe organizirale med seboj, po družinah smo si razdelile posamezne stadione in zdaj v bistvu samo še čakamo na gledalce. Predvsem smo v pričakovanju tako imenovane »eksotike«, saj smo tukajšnjih domačinov že precej site. A veš, črncev imaš tule, kolikor češ, medtem ko so Slovenci, Slovaki, Švicarji, Srbi, Japonci in podobni izredno interesantni. Smo v pričakovanju časovnih rekordov. Res me na primer zanima, v kolikšnem času po našem piku dol pade en pristen Dolenjec ali pa Štajerec, v dvajsetih minutah, kar je nekje povprečje, ali pa zdrži tudi več kot uro. Slišim, da so ti napolnjeni z antistrupom, imenovanim šmarnica in cviček.« Le kdo se ne bi ustrašil, zato se opravičujem. Zvizzzz …