Žižek: Začeti od začetka

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 7. junij 2010 / 06:00

»V dobrih starih časih realsocializma je bil med disidenti zelo popularen vic, ki je ilustriral ničevost njihovih protestov. V Rusiji 15. stoletja pod mongolsko okupacijo se kmet s svojo ženo sprehaja vzdolž prašne podeželske ceste, ko ju ustavi mongolski bojevnik, ki ravno prijaha mimo, in kmetu pove, da bo zdaj posilil njegovo ženo; nakar doda: 'Ker pa so tla nadvse prašna, boš med posilstvom pridržal moja jajca, da si jih ne umažem!' Ko Mongol opravi svoje in odjaha, se kmet začne smejati: žena ga presenečena vpraša: 'Kako lahko skačeš od veselja, ko pa sem bila vpričo tebe pravkar brutalno posiljena?' Kmet odgovori: 'Pa sem ga! Njegova jajca sem podržal tako, da so povsem zaprašena!' Ta žalosten vic kaže na položaj disidentov: prepričani so bili, da zadajajo resne udarce nomenklaturi, dejansko pa so le malo zaprašili njene testise, medtem ko je nomenklatura še naprej posiljevala ljudi … Ali današnja kritična levica ni v podobnem položaju? Naša naloga je dognati, kako storiti korak naprej – naša teza naj se glasi: kritični levičarji so v naših družbah doslej le prašili jajca oblastnikov, gre pa za to, da jim jih odrežemo.«

Ja, to je Žižek, v zanj značilnem slogu! A naj vas ne zavede: branje Žižka v celoti še zdaleč ni tako lahkotno, v njegovih spisih se je treba vedno znova prebijati skozi zelo zahtevne filozofske pasaže. Tako kot je zahtevno branje Hegla, Marxa in Lacana, na katere se Žižek v svojem pisanju največ opira. »Pozorni bralci Lacana so gotovo opazili, da v navezavi na 'strah pred Bogom' kot 'točko prešitja' izdela formulo občega ekvivalenta: 'bogaboječnost' vznikne kot obči ekvivalent vseh strahov – vsi strahovi 'so zamenljivi s strahom, ki mu rečemo bogaboječnost'. Ali posledično ne naletimo tu na logiko, ki je na delu v dialektiki blagovne forme, ko Marx vpelje pojavitev denarja kot občega ekvivalenta vseh blag? Trenutek zamenljivosti vseh blag za denar – trenutek, ko se njihova vrednost, univerzalna razsežnost, utelesi v enem samem blagu – je trenutek 'transsubstanciacije' vseh blag, ki začnejo delovati kot pojavne oblike v denarju utelešene univerzalne Vrednosti; tako kot v primeru religije vsi strahovi pričnejo delovati kot pojavne oblike strahu pred Bogom.« Ali pa: »Ker je lacanovska logika označevalca tesno zvezana s heglovsko dialektiko, lahko to podamo tudi v lacanovskih terminih: ta minimalna vrzel je 'skoraj nič' med elementom in njegovim mestom (ali nadomestkom za to mesto) – med S2 in S1, med Bitjo in Ničem, med 'običajnim' in 'praznim' označevalcem. Heglovsko Dvoje ni Dvoje v pomenu 'enega poleg drugega', pač pa goli anamorfičen premik perspektive: na primer, Bit in Nič na samem začetku Heglove logike nista dve ločeni ontološki entiteti – Nič je bit sama, opazovana z drugega gledišča. Hegel kmalu zatem ponovi to poanto tudi ob Demokritovem atomizmu: atomi in praznina nista (kot je menil Demokrit) dve ločeni entiteti v smislu atomov in praznine (praznega prostora) med njimi, ki jih ločuje; praznina je vse prej prazno jedro samoidentitete vsakega atoma, tisto, kar ga dela 'Enega'. Ta vrzel poganja dialektično gibanje v pravem pomenu besede: dejstvo, da Eno, vzeto 'kot tako', na sebi, ni (več) Eno, ampak se spremni v svoje nasprotje …«

Navedeni odlomki so iz filozofove najnovejše knjige v slovenščini: Začeti od začetka, podnaslovljeni Žižkova čitanka. Uredil jo je filozof Peter Klepec, zanjo je izbral šest Žižkovih besedil, ki sta jih iz angleščine prevedla Simon Hajdini in Lidija Šumah in napisal spremno besedo. To je prva objava teh besedil v slovenščini in to v knjigi, ki je izšla v 8000 izvodih (v zbirki Knjige za vsakogar) in stane le tri evre. Knjiga je odlična priložnost, da se Slovenci seznanimo z mislijo v svetu najbolj znanega slovenskega filozofa. V Sloveniji živi in objavlja še nekaj izjemnih filozofov (po mojem izboru in po abecedi: Tine Hribar, Gorazd Kocijančič, Ivan Urbančič, Marko Uršič …), a nihče od njih ni medijsko tako popularen kot Žižek. Mogoče kdo poreče: se resnemu filozofu sploh spodobi nenehno »vlačenje« po medijih! Mogoče res ne, a čas je tak, da te, če nisi v medijih, pravzaprav sploh ni. Žižka imajo mediji radi in tudi on ne beži pred njimi. Tudi sicer ni nič narobe, če nekdo uspe tako težko disciplino kot je prava filozofija na primeren način preko medijev posredovati najširšemu občinstvu in nagovoriti čim več posameznikov za individualni vstop v filozofijo. Žižkova knjiga Začeti od začetka je prav takšna možnost. Berite torej Žižka, začnite od začetka.