Glavna težava je promet

Slabe prometne povezave in prepočasno sprejemanje občinskih prostorskih načrtov so kot najbolj pereča problema na srečanju z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem izpostavili župani slovenskih alpskih občin.

Bohinjska Bistrica – V okviru predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji je minister za okolje in prostor Roko Žarnić v sredo v Bohinju gostil župane slovenskih alpskih občin. Govorili so o turizmu in prometu ter trajnostnem razvoju, srečanje pa je bilo namenjeno tudi spodbujanju sodelovanja in izmenjavi dobrih praks, ki zagotavljajo varstvo in sonaravni razvoj alpskega prostora, obenem pa ščitijo gospodarske in kulturne interese prebivalcev.

Ena glavnih težav teh krajev, je ob tem opozoril minister Roko Žarnić, so prometne povezave. Obstaja skrb, je pojasnil, da bo pri reorganizaciji slovenskih železnic država opustila železniški sistem v alpskem prostoru, če se bo izkazal za nerentabilnega. Obljubil je, da se bo zavzel za ohranitev tega okolju prijaznega načina prometa. Obenem je po njegovem treba poskrbeti za boljše avtobusne povezave in ureditev večjih parkirišč zunaj neposredno zavarovanih območij. Druga težava, ki pesti alpske občine, pa so občinski prostorski načrti. »Očitki o predolgih postopkih in preveliki birokraciji so marsikdaj upravičeni, zato bom poskrbel, da se to čim prej uredi,« je še dejal minister Žarnić, ki tudi pričakuje, da bodo še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami oziroma do konca julija sprejeli zakon o Triglavskem narodnem parku. Prav prepočasne postopke pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov, s katerimi bi začrtali smernice razvoja, je kot glavno težavo izpostavil tudi župan Jezerskega Milan Kocjan. »Želeli bi recimo urediti parkirišča okrog Planšarskega jezera, da bi tam ustavili tiste, ki bi se radi z avtomobilom pripeljali skoraj do Češke koče. A dokler ne bo občinskih prostorskih načrtov, se nimamo kaj pogovarjati,« je opozoril Kocjan.

Po mnenju direktorja Triglavskega narodnega parka Martina Šolarja so Alpe razvojni potencial Evrope, saj alpski prostor predstavlja eno najbolj atraktivnih lokacij za obiskovanje. Na leto jih obišče kar 140 milijonov ljudi. »V tem prostoru se zato srečujeta interes za varovanje okolja in za trajnostni razvoj.« Prav zavarovana območja in Alpska konvencija po njegovih besedah skozi primere dobrih praks omogočajo najti poti, kako v Alpah združiti varovanje narave in trajnostni razvoj. Še poldrugo stoletje nazaj so bile namreč alpske občine simbol revščine in izseljevanja. A kakor je turizem izboljšal življenjske razmere lokalnega prebivalstva, je hkrati marsikje spremenil alpsko krajino. Prav ravnovesje interesov je zato temeljna dilema našega zavarovanega prostora.