Bine Kordež: "Merkur tekoče servisira svoje obveznosti do posojilodajalcev, do določenih zamikov plačil pa prihaja pri poravnavanju dobaviteljev." (Foto: Gorazd Kavčič)

Kupci ne plačujejo Merkurju, ta ne plačuje dobaviteljem

"Podrobnosti iz našega poslovanja ne razkrivamo," v pogovoru večkrat ponavlja Bine Kordež. Merkur je kljub velikemu upadu prometa lani posloval pozitivno.

Bine Kordež, predsednik uprave Merkur Group, in največji lastnik družbe Merfin, o konkretnih številkah prometa družbe v letu 2009 ne želi govoriti. Zato pa so prejšnji teden v javnosti zaokrožile številke: upad prihodkov od prodaje na ravni skupine za 40 odstotkov ali za 350 milijonov manj kot v letu 2008. Za enak odstotek naj bi se tudi zvišale obveznosti do dobaviteljev, ki jih Kordež v glavnem pripisuje plačilni nedisciplini Merkurjevih kupcev. Predsednik uprave priznava velik upad prodaje v Mersteelu, v katerem se zaposleni sprašujejo, ali bodo po poletju še imeli službo. Po neuradnih informacijah po metalurški diviziji Merkurja kroži informacija o 150 do 200 presežnih delavcih.

Naklo – O največjem trgovcu s tehničnem blagom v Sloveniji se zadnje mesece veliko govori. Koliko je Merkur prizadela gospodarska kriza, koliko velikopotezni menedžerski odkup? Kaj bo ostalo od Merkurja, katerega največji del naj bi kmalu postal del Mercatorja. Na del teh vprašanj, nam je, z veliko zadržanostjo do konkretnih številk, odgovoril Bine Kordež, predsednik uprave Merkur Group.

Kako je kriza lani vplivala na poslovanje Merkurja? Za koliko je upadel promet, koliko dobiček?

»Prodaja je bila – odvisno od programa - nižja od 13 do 15 odstotkov, večje odstopanje pa je bilo pri prodaji metalurgije, kjer so bili prihodki zaradi manjšega povpraševanja in znižanja cen nižji za polovico. Prodaja Merkur Group je bila tako za okoli 30 odstotkov nižja, z racionalizacijo pri stroških pa smo uspeli zadržati pozitivni rezultat poslovanja.«

Kateri so glavni razlogi za upad prometa?

»Merkur polovico obsega svoje prodaje naredi s prodajo končnim kupcem, drugo pa s prodajo podjetjem. Končni kupci so večinoma sicer obdržali svoj nivo prihodkov, a so zaradi svetovne gospodarske krize postali pri nakupih trajnih dobrin previdnejši, kar je vplivalo tudi na nekoliko nižjo prodajo v naših centrih. Težje pa je pri prodaji podjetjem. Večini podjetij so s krizo drastično upadla naročila, zmanjšala se je proizvodnja, gradnja, …, kar seveda negativno vpliva tudi na obseg naše prodaje tem podjetjem. Temu se je pridružila še velika plačilna nedisciplina naših podjetniških kupcev.«

Katere ukrepe varčevanja ste morali zaradi tega uvesti?

»Predvsem smo racionalizirali naše poslovanje in s tem znižali stroške. Večina teh ukrepov je kljub velikim učinkom navzven skorajda nevidnih, pozornost pa razumljivo vzbudi vsak ukrep, ki je povezan z zaposlenimi. Število zaposlenih smo znižali z 'mehkimi' ukrepi, kot je nadomeščanje upokojenih sodelavcev s premestitvami znotraj podjetja. Najbolj pa je odmevala začasna premestitev 70 sodelavcev iz tistih ne-maloprodajnih enot, kjer lahko zmanjšan obseg dela uspešno opravlja tudi manjše število ljudi, v naše trgovske centre. Pri teh zaposlenih gre za veliko spremembo, tako v delovnih nalogah, kot v ritmu vsakdanjega življenja, a s pravim učinkom - promet se je v centrih, ki so jih na ta način okrepili, že povečal.«

Koliko danes znašajo obveznosti Merkurja, tako kratko - kot dolgoročne? Kako jih poplačati? Redno plačujete dobaviteljem?

»Podrobnosti iz poslovanja podjetij v Merkur Group ne razkrivamo. Vsekakor Merkur tekoče servisira svoje obveznosti do posojilodajalcev, do določenih zamikov plačil pa prihaja pri poravnavanju dobaviteljev. To izhaja iz dejstva, da nam naši kupci izdelkov, ki so jih že zdavnaj kupili, še niso plačali. Plačilna nedisciplina je žal postala dokaj pogosta praksa pri poslovanju med podjetji v Sloveniji, Merkur kot pomemben del celotne plačilne verige se temu ni mogel izogniti. Mediji pa žal pogosto pišejo, kot da se to dogaja samo v Merkurju.«

Koliko so vam na drugi strani dolžni kupci?

»Veliko milijonov evrov … Vendar, kot rečeno, podrobnosti iz našega poslovanja ne razkrivamo.«

Ali boste zaradi težav z obveznostmi in dolgovi kupcev prodajali deleže v drugih gospodarskih družbah? Ste zato prodali delež v Gradis Skupini G?

»Prodaja deleža v Gradisu Skupini G (promil premoženja Merkurja) predstavlja redni del upravljanja s finančnimi naložbami Merkurja. Sicer pa kakšnega pospešenega prodajanja drugih naložb zaenkrat nimamo v načrtih.«

Prihodnost divizije Merkur naj bi bila znana – prodaja Mercatorju. Kaj pa preostali diviziji? Prejšnji teden so mediji poročali, da naj bi šel Mersteel v stečaj.

»Govorice o stečaju Mersteela so del zlonamernih podtikanj, izhajajočih iz osebnih interesov ali zamer, kar pa je pričakovano, saj naše težave marsikomu koristijo. Merkur Group danes sestavljajo podjetja, združena v tri samostojne divizije Merkur, Mersteel in Big Bang. Z uresničitvijo 5. maja podpisanega pisma o nameri bi iz današnje Merkur Group celotna Divizija Merkur, z vsemi trgovinami, skladišči, pisarnami v vseh državah prešla v Skupino Mercator. Diviziji Mersteel in Big Bang nadaljujeta s svojo dejavnostjo, se pa za vsako posebej pogovarjamo tudi z morebitnimi strateškimi partnerji. Danes gre zgolj za informativne pogovore brez konkretnih dogovorov.«

Kaj bo ostalo menedžerjem Merkurja, ki so lastniki Merfina?

»Dosedanji lastniki Merkur Group, med katerimi je večinski Merfin, bi ob uresničitvi dogovora z Mercatorjem obdržali lastništvo v Diviziji Mersteel z metalurško dejavnostjo in v Diviziji Big Bang z dejavnostjo maloprodaje potrošne elektronike ter druge finančne naložbe.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 1. julij 2012 / 07:00

Wecejček v džungli

Guatemala, nedaleč od očarljive Antigue. Našega vodnika kličemo nadvojvoda Yanés, se sliši bolj špansko kot Janez. Kombi poskakuje po kolovozu mimo table »Valhalla – Finca Macadamia«. Ampak kaj d...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 3. november 2006 / 06:00

Mami, rad bi bil slaven

Vse več mladih razmišlja, kako na najlažji način do javne prepoznavnosti. Čarovnice s tem problemov nimajo, so jih pa skomercializirali do te mere, da namesto metel uporabljajo celo sesalnike.

Prosti čas / petek, 3. november 2006 / 06:00

Brat vse vidi, brat vse ve: Indijanci, najboljši frizerji

Indijance so za tri tedne sprejeli v Kranju. Nameščeni bodo v zapuščenem hotelu Jelen.

Prosti čas / petek, 3. november 2006 / 06:00

Nominator

Prihaja teta Zima. Čeprav je meteorološka, še bolj pa koledarska zima še daleč, je te dni prvič zadišalo po snegu. Nekaj vršacev je pobelilo, na Koroškem, na Visokih Turah je snega nenav...

Kultura / petek, 3. november 2006 / 06:00

De profundis s sakralno glasbo

V soboto je imel komorni zbor De profundis koncert v cerkvi sv. Miklavža na Godešiču. Poslušalcem so premierno predstavili novi repertoar, tokrat sakralne glasbe. V spored so uvrstili de...

Kranj / petek, 3. november 2006 / 06:00

Revija obrtniških pevskih zborov

Kranj - Obrtniški Moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis Kranj je na oktobrski sobotni večer organiziral Revijo obrtniških pevskih zborov Slovenije. Prireditev, tokrat že 24. po vrs...