Z lizingom hitreje do rešitve

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sreda, 26. maj 2010 / 06:00

Če so banke in drugi ponudniki kredita in lizinga pri odobravanju kreditov zelo natančni, gre financiranje nakupa z lizingom praviloma lažje.

Kranj – Čeprav je kriza tudi na področju prodaje vozil naredila svoje, pa se zdi, da tako ugodnega časa za nakup vozila najbrž še dolgo ne bo več. Trgovci z avtomobili še nikdar niso ponujali svojih vozil pod tako ugodnimi pogoji kot jih v zadnjem letu, niti s tako visokimi popusti. Morda bo po veliki finančno-gospodarski krizi vedno tako, a se do sedaj še nikoli niso s tako veliko željo skušali znebiti vozil.

Težav nimajo le trgovci, ampak skoraj vse druge branže, v katerih smo zaposleni Slovenci. V naši naravi tudi velja, da skoraj nikoli za nakup vozila ni dovolj le privarčevan denar, ampak si moramo nekaj še sposoditi. Pri sorodnikih največkrat ne gre več, saj sušo v denarnicah, kot rečeno, občutimo skoraj vsi, zato nam za dosego cilja – nakup boljšega avta kot pred leti, saj so ti zaradi krize cenejši – omogoča najem kredita ali lizinga. Prvega poznamo vsi, drugemu večina (še) ne zaupa. Razlog je banalen, češ da pri lizingu ne postanemo lastnik vozila. Pa čeprav ga uporabljamo le mi in nihče drug. Medtem pa smo Slovenci zelo dobro sprejeli hipotekarni kredit nepremičnin, kjer nas dejansko lastništvo bank nad stanovanjem ali hišo, v kateri živimo, prav nič ne moti. Do odplačila kredita seveda, ki pa se lahko v primeru nepremičnine vleče dlje kot pri nakupu vozila s pomočjo lizinga (tudi 25 ali 30 let).

»Ena od bistvenih razlik med lizingom in kreditom je v lastništvu nad predmetom financiranja, in sicer je v primeru kredita kreditojemalec tako pravni kot ekonomski lastnik predmeta financiranja, medtem ko je pri lizingu lizingojemalec le ekonomski lastnik, lizing hiša pa pravni lastnik in je v primeru financiranja vozila posledično vpisana tudi v prometno dovoljenje,« razlike med obema viroma financiranja pojasnjuje Tina Filipan, pomočnica direktorja Summit Leasing Slovenija, ki spada med največje lizing hiše v Sloveniji. Posledično so ponudniki kreditov in lizingov praviloma strožji pri odobravanju kredita, saj dosledno ugotavljajo kreditno sposobnost kreditojemalca, še najbolj je pomembna, da mora stranki po odplačilu vseh obveznosti ostati plača oziroma pokojnina vaj v višini zakonsko določene neto minimalne plače (danes 562 evrov).

Pri lizingu gre nekoliko lažje, saj so finančne hiše pri tem nekoliko bolj fleksibilne, kupcem se prilagajajo tudi z višino pologa, tudi zadnji obrok je lahko nekoliko višji, posledično pa mesečni obroki prilagojeni kupcu. »Kreditojemalec mora biti upokojen ali zaposlen za nedoločen čas oziroma se mora v primeru zaposlitve za določen čas kreditna pogodba izteči dva meseca pred potekom omenjene pogodbe,« pogoje nadalje našteva Filipanova. Razen tega mora ustrezati našim kriterijem za ugotavljanje kreditne sposobnosti, za kar mora predložiti ustrezna dokazila o plači/pokojnini in njenih obremenitvah. Pri lizingu so pogoji odobritve bolj fleksibilni in so odvisni tudi od višine pologa ter predmeta financiranja.

Praviloma mora kupec pri obeh načinih financiranja nakupa (v našem primeru vozila) plačati tudi nekaj stroškov. V obeh primerih gre za stroške odobritve, pri kreditu plača tudi zavarovanje terjatev, zaradi lastništva nad predmetom lizinga pa Lizing hiše pri lizingu praviloma ne zahtevajo dodatnega zavarovanja. Filipanovo vprašamo še, ali velja, da se kupci za lizing odločajo pri večjih, zahtevnejših financiranjih, za kredit pa pri manjših naložbah? »Tega ne bi mogli trditi, je pa res, da imamo pri kreditu s poslovno politiko omejeno maksimalno višino kredita, medtem ko pri lizingu maksimalna višina ni določena, jo pa določimo glede na oceno predmeta lizinga in bonitetno oceno stranke,« odgovarja sogovornica.