Jasna Kralj, Franc Grošelj, Lučka Kajfež Bogataj, Boštjan Noč, Aleša Kandus Benčina in Jana Potokar (od leve) so opozorili na problem izginjanja čebel.

Čebele so že ogrožena vrsta

Čebelarji izgubljajo vsako zimo sto tisoč čebeljih družin. Resna opozorila, da bo po izumrtju čebel na vrsti človek.

Brdo – Predstavniki Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in ugledni strokovnjaki so opozorili na pereč problem zaradi ponavljajočih zimskih izgub čebel. Predsednik ČZS Boštjan Noč je priznal, da bi raje govoril o zdravilnosti medu kot o tem, da zadnje tri zime izgubljajo tudi do sto tisoč čebeljih družin. Leta 2008 so jih imeli okrog 170 tisoč. Po strahotni izgubi so jih obnovili na okrog 150 tisoč. Ker so se izgube nadaljevale, jih tudi lani ni bilo veliko več. Po letošnji dolgi zimi jim je v času cvetenja zagodlo deževje. Ocenjujejo, da bodo izgubili okrog sedemsto ton medu. Ker ni paše, ne bo mogoče obnoviti čebeljih družin. Čebelarji težko spremenijo tehnologijo čebelarjenja in jo prilagodijo razmeram. Vedno so bili pripravljeni potrpeti in se boriti za preživetje, tokrat pa sami ne morejo rešiti resnega problema. Da bi se izognili katastrofi, so ustanovili svet za ohranitev čebel. Uradno ga bodo predstavili na čebelarskem prazniku 22. maja v Velenju. Bolj bi jim morala pomagati tudi država, saj čebelarji opravljajo brezplačen servis za opraševanje rastlin, je med drugim poudaril predsednik Noč.

O vzrokih za izgube čebel je spregovorila dr. Jasna Kralj z Nacionalnega biološkega inštituta. Pri nas je najbolj prizadeta obalno-kraška regija, za njo pa goriška in ljubljanska. Raziskave kažejo, da na to vpliva več elementov. Boljše možnosti za preživetje čebel so v višjih legah. V okolici intenzivnega kmetijstva je več izgub. Čebelje družine manjša tudi neprimerno zatiranje varoje in drugih bolezni. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete je ugotovila, da je vse povezano s podnebnimi spremembami. Te vplivajo na razvoj vegetacije, način čebelarjenja in razvoj virusov. Čebelam se dogaja to, kar čaka človeka nekoliko pozneje. Predsednik komisije za apiterapijo pri ČZS dr. Franc Grošelj je menil, da se bo morala tudi medicina izreči o pomenu zdravljenja s pomočjo čebeljih pridelkov. Aleša Kandus Benčina in Jana Potokar sta predstavili dosežke družbe Medex na tem področju in podporo čebelarskim kongresom pri nas. Letos bomo jeseni gostili mednarodni forum o apiterapiji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 18. avgust 2017 / 11:59

Balinarji v Andrejev spomin

Kranj – Jutri, v soboto, bodo balinarji iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije obudili spomin na Andreja Lapanjo, ki je bil ustanovni član balinarskega društva Mi...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / / 07:00

Mi plešemo

Slovenci so se že navadili, da enkrat letno v Ljubljani pripravijo dan aerobike, Plesna zveza Slovenije je podelila priznanja, pred časom so nam predstavili vrhunski izdelek, ki je vseboval zlato, sed...

Mularija / / 07:00

Učenke s pisateljsko žilico

Med zmagovalci literarnega natečaja Gradim svet iz besed so bile tudi tri gorenjske učenke: Tina Malenšek iz Preske, Petra Piber z Bleda in Ana Krajšek z Jesenic.

Prosti čas / / 07:00

Čemaž, naravno zdravilo

Čemaž, ki ga poznamo tudi pod imenom divji česen, gozdni česen, kačji lek, štrkavec ter medvedji česen, ima številne zdravilne učinke, lahko pa ga uporabite tudi za spomladansko očiščevalno sredstvo,...

Prosti čas / / 07:00

Smučarska avantura z radiem

Radio Si - Radio Slovenia International, ki kot 4. nacionalni radijski program deluje v okviru RTV Slovenija, je organiziral smučanje izpod Mont Blanca, ki je potekalo od 22. do 27. februarja v franco...

GG Plus / / 07:00

Za vsak okus ena

V Komendi smo tokrat spraševali, kako dobro poznate kranjsko klobaso, kako pogosto in s čim najraje jo jeste in ali se Slovenci z njo primerno ponašamo.