Psi na pokopališču

Zavoljo izgube najbližjih sva z ženo zelo pogosto na pokopališču Blejska Dobrava, kjer je 'živahno' prav vsak dan.

Pokojne svojce, prijatelje, znance … dnevno redno obiskujejo številni ljudje, na žalost pa se številni na pokopališče odpravijo tudi s štirinožnimi prijatelji - psi. Pes je vsekakor plemenita žival, zelo navezana na človeka, toda pokopališče ni prostor zanj. Številni obiskovalci se klub opozorilom na to požvižgajo, ni jim mar niti za pasje iztrebke, ki jih ne pospravijo za svojimi ljubljenci, zgodi pa se tudi to, da so psi na pokopališču povsem brez kontrole. Pred vhodom na mesto zadnjega počitka je na tabli zelo lepo in z velikimi črkami napisano, da štirinožni prijatelji na pokopališču nimajo kaj početi, to je tudi nazorno narisano, toda ljudem je za to prav malo mar. Žalostno. Najbolj zanimivo ob vsem tem pa je še to, da so ljudje ob opozorilih, da pokopališče ni prostor za pse, jezni, ogorčeni in včasih tudi nesramni. Ob opozorilu, da psi nimajo kaj iskati na pokopališču, me je 'zelo vzgojena' mlada dama odslovila z besedami: »Kaj pa potem počnete tukaj!« Res žalostno. In da ne bo pomote. Živali imam nadvse rad, z ženo sva namreč lastnika ameriške koker španjelke in treh muckov, toda red na pokopališču je treba spoštovati. Upam, da bodo mesto zadnjega počitka kdaj obiskali tudi občinski redarji in poskrbeli za ustrezne sankcije proti kršiteljem.

 

Zoran Račič,

Jesenice