Brazilsko reprezentanco za Messija

Za Messija dam brazilsko reprezentanco. O.K., dodam še polovico stadiona v Johannesburgu, kjer bodo naši igrali z ZDA. Še Dediča? Velja, dobiš še njega. Ne, to ni pogovor med dvema nogometnima menedžerjema, ampak običajen zbirateljski žargon pri menjavi sličic za album svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki 2010. Legendarne Paninijeve sličice so obnorele svet.

Albumi za zbiranje sličic italijanskega podjetja bratov Panini iz Modene med drugim že več kot štirideset let vsaka štiri leta na neki način »dopolnjujejo« tudi aktualno svetovno prvenstvo v nogometu. Podjetje Panini ima namreč ekskluzivno pogodbo s svetovno nogometno organizacijo FIFA za objavljanje podob igralcev in stadionov, seveda pa se je bilo treba pogajati tudi posebej z nogometnimi zvezami posameznih držav. Tako naj bi tudi NZS oziroma 17 slovenskih nogometašev za njihove portrete prejeli okrog 150 tisoč evrov. Do dogovora ni prišlo le z angleško nogometno zvezo, kar je opazno tudi v albumu (majice v beli barvi brez oznak opremljevalca in nogometne zveze, na skupinski sliki vsak gleda v svojo stran). Uvodni del albuma je posvečen maskoti, uradnemu logotipu, pokalu in žogi prvenstva, tu je vseh deset stadionov, na katerih se bodo tekme igrale, v nadaljevanju pa je seveda predstavljenih vseh dvaintrideset sodelujočih reprezentanc, vsaka s skupinsko fotografijo, znakom posamezne nacionalne nogometne zveze in sedemnajstimi igralci. Med njimi so tudi nekateri, ki jih na prvenstvu zagotovo ne bo, Beckhama recimo. Album pa je seveda tudi prava enciklopedija podatkov, kako so si posamezne ekipe »prislužile« prvenstvo, nekaj je zgodovine preteklih prvenstev, objavljen je razpored tekmovanj s prostorom za beleženje rezultatov, skratka od 11. junija do 11. julija bo obvezen »nogometni« pripomoček pred televizorjem.

Deset zavojčkov za »tamalga«

»Je album že poln?« je moje prvo vprašanje Georgu Žijanu, ki vsak dan popoldne prodaja v trafiki na glavni avtobusni postaji v Radovljici, on pa mi odgovori: »Še malo pa bo. Če sem natančen, manjka še 97 sličic.« Georg je Romun, po rodu iz Vršca v Vojvodini, ki se je pred enaintridesetimi leti poročil na Gorenjsko in živi v Radovljici. Zadnjih sedem let je zaposlen v trafiki, kjer, kot pravi, strankam ne proda samo tistega, po kar so prišli, ampak jim z nasmehom, kakšno šalo, predvsem pa z lepo besedo in dobro voljo poskuša olepšati dan. »So veliko bolj pridni zbiralci kot sem jaz in nekateri izmed njih te dni že lepijo zadnje nalepke v album,« nadaljuje Georg, na moj »kibic«, češ gotovo se skozi ovojnico zavojčka, če pogledaš proti luči, vidi, katere nalepke so notri, pa odgovori: »Niti pod razno ni mogoče videti, katere nalepke boš dobil. Jaz imam celo to nesrečo, da kupim več podvojenih kot pa ne. Tudi če za 50 evrov kupiš celo škatlo, to je sto zavojčkov po pet sličic, v njej zagotovo ne bo petsto različnih primerkov.« Čeprav se včasih zdi, da nekateri nogometaši padejo iz vsakega drugega zavojčka, pa so sličice vanje vložene povsem naključno. Zatorej tudi ne drži, da so bili v prvem mesecu prodaje, ta v Sloveniji poteka od konca marca, slovenski nogometaši v zavojčkih bolj redki kot na primer Španci ali Grki.

Sličice zbira staro in mlado. »Navdušenje nad zbiranjem nogometašev ne pozna starostnih omejitev. Pred štirimi leti je bilo največ zbiralcev med fanti, osnovnošolci in srednješolci, letos pa opazujem, da tudi punce zbirajo, veliko pa je tudi odraslih ljudi. Zadnjič je prišel fant pri tridesetih in rekel, da je to njegov prvi album in da bo odslej zbiral za vsako prvenstvo,« razlaga Georg in dodaja, da v trafiko prihajajo dedki in babice, ki za vnuke zdaj namesto mobikartic kupujejo sličice. Seveda starši radi rečejo »sličice za tamalga«, ampak zbirajo pa oni sami.

Album je enciklopedija

»Svoj prvi album sem si naredil sam okrog leta 1970. Takrat smo kupovali športne časopise, beograjski Tempo je bil edini z barvnimi slikami. Izrezoval sem fotografije s tekem, portrete igralcev, rezultate in jih lepil v zvezek velikega formata. Ko so začeli izhajati albumi, sem seveda vsakič tudi sam zbiral. Vse te albume še vedno hranim in so tako rekoč moja nogometna enciklopedija,« se v svojo zbirateljsko zgodovino vrača Georg in je prepričan, da je pomen albuma dvojen. Spočetka nas prevzame zbirateljska žilica, napetost pri odpiranju zavojčkov, veselje ob lepljenju manjkajočih sličic, menjava podvojenih z drugimi zbiralci …, ko pa je album enkrat poln, v ospredje pride njegova prava vrednost. »Album postane neke vrste zgodovinska knjiga, kronika svetovnega prvenstva. Vanj vpisuješ strelce, rezultate, končne uvrstitve, skratka različne statistike, kar ti kasneje vedno pride prav. Sam zelo dobro poznam zgodovino svetovnih prvenstev, najbolj uspešne reprezentance, najboljše strelce, vedno si lahko osvežim spomin, kako je bilo na posameznih tekmah. In ne vem, kaj je v tem otročjega, kot zna kdo povedati, da je zbiranje sličic in albumov za otroke.«

Letos proda precej več sličic, kot recimo pred štirimi leti, pa ne samo zato, ker smo tokrat Slovenci spet zraven. »Evforija je v zraku vse od zadnje kvalifikacijske tekme z Rusi. Niti največji optimisti namreč niso pričakovali, da je Slovenija sposobna izločiti Ruse, pa se je to vendarle zgodilo. Ta zmagovalni duh, da naši nogometaši zmorejo, je tudi sedaj še kako močan in sem prepričan, da bo držal tudi ves čas prvenstva,« veliko zanimanje ljubiteljev nogometa tudi za sličice razlaga Georg. Tisti najbolj izkušeni ponavadi kupijo celo škatlo in potem menjavajo, največ nakupov pa je po 20 do 50 zavojčkov.

Slovenci v naslednji krog

Georg Žijan je od nekdaj velik ljubitelj športa, včasih je igral nogomet, zdaj ga igra rekreativno, najbolj pa mu leži pozicija veznega igralca. Je tudi plavalni sodnik, pogosto obiskuje tudi nogometne tekme. Trenutno skoraj vsako nedeljo v živo spremlja tekme kranjskega Triglava, ki ima še možnosti za 1. ligo, sicer pa pravi, da ima skoraj v vsaki državi po en klub. »Nisem sicer ne vem kako goreč navijač, rad pa gledam dober nogomet. Žal kvaliteta v slovenski ligi ni ravno na visoki ravni, presenečenje je, da je Koper s tako ekipo, kot jo ima lahko prvak Slovenije. Klub, ki je po organizaciji najbolj primerljiv z večjimi evropskimi klubi, je pri nas zagotovo Maribor.« Seveda bo spremljal svetovno prvenstvo in navijal v prvi vrsti za Slovence, saj kot pravi, je Slovenija že enaintrideset let njegova domovina. O favoritih ne govori rad, na vrhu pa trenutno vidi Špance, da pa lahko preseneti katera afriških držav, saj te tokrat igrajo na svoji celini, pa tudi turnirski sistem igranja jim zelo ustreza. »Našim nogometašem vsekakor želim uvrstitev v drugi krog, ki je zagotovo tudi realno dosegljiv, Srbi pa …, pri njih nikoli ne veš, lahko premagujejo vse po vrsti, lahko pa se zgodi, da jih premagajo slabši od njih. Četrtfinale je zagotovo dosegljiv,« o možnostih obeh reprezentanc z območja bivše Jugoslavije razmišlja Georg, ki si je v živo ogledal že številne velike tekme, najbolj v spominu pa mu je ostala tekma v takratnem pokalu državnih prvakov na beograjski Maracani, med domačo Crveno zvezdo in madridskim Realom. Bilo je pred več kot petintridesetimi leti, Zvezda pa je zmagala po enajstmetrovkah. Močno se že veseli svetovnega prvenstva, ki ga bo spremljal pred televizorjem in seveda z do konca izpolnjenim albumom.

Menjava sličic na vsakem koraku

Ker je predrago, da bi samo kupovali sličice, dokler ne bi do konca napolnili albuma, večina zbiralcev podvojene sličice menja s prijatelji, znanci, sodelavci in tudi z neznanimi zbiralci po pošti. Če v zavojčku nikoli ne bi dobili niti ene sličice po dvakrat, kar je praktično seveda nemogoče, bi za poln album, ki stane 2 evra, morali odšteti 64 evrov. Realno pa je poln album veliko dražji. Na spletu potekajo številni forumi, preko katerih se zbiralci dogovarjajo za menjavo, odprta je posebna stran na popularnem facebooku, sličice se menjajo v lokalih, v Lepo žogo na Celovški cesti v Ljubljani menda ob ponedeljkih popoldan pride tudi po tristo ljudi, slišal sem, da se ob petkih ob 18. uri menja tudi v lokalu Grand prix na Petrolu v Škofji Loki … Na spletnem forumu youtube si je moč ogledati celo filmček, kako neki Štajerec iz Šentilja lepi še zadnjo manjkajočo sličico v album. Pri najbolj zagretih zbiralcih so ti že skoraj polni, temu jih manjka dvajset, drugemu nekaj več, tretjemu samo še šest. Marsikdo v šali reče, da mu manjkata samo še hrvaška in ruska reprezentanca … Sam še vedno iščem Messija, Torresa in Novakovića.