Starost opredeljujejo stereotipi

Življenje skozi oči starosti je bil naslov strokovnega posveta, s katerim so poskušali narediti korak k ozaveščanju in sprejemanju vseh generacij ter gradnji medgeneracijskega mostu.

»Pomembno je, da na staranje gledamo kot na proces razvoja znotraj življenjskega ciklusa. Da je to nekaj normalnega in zaželenega,« je na posvetu, ki so ga pripravili Center za socialno delo Kranj, medgeneracijsko društvo Z roko v roki Kranj in Društvo upokojencev Naklo, poudarila Mateja Prosen iz kranjskega centra za socialno delo. Tako kot povsod po svetu se tudi v Sloveniji soočamo s staranjem prebivalstva in po predvidevanjih naj bi leta 2050 prvič v zgodovini število starejših v svetu preseglo število mladih. Kljub temu je s starejšimi povezanih veliko stereotipov. »V vsaki družbi zasledimo skrivanje znakov starosti ter malikovanje lepotnih idealov in videza mladosti,« je ob tem še poudarila Mateja Prosen.

Po statističnih podatkih je danes vsaka deseta oseba stara 60 let ali več, do leta 2050 bo po napovedih Organizacije združenih narodov toliko star vsak peti človek, do leta 2150 pa vsak tretji. Vsako leto se za dva odstotka poveča starostna skupina starih nad 65 let. Najhitreje narašča starostna skupina, ki je stara 80 let in več, število stoletnikov pa se bo do leta 2050 povečalo za 15-krat, na 2,2 milijona. »Staranje je povezano z vsemi področji življenja vsakega posameznika, ne samo z gospodarsko rastjo, temveč tudi s pokojninskim, zdravstvenim in političnim področjem. Staranje vpliva tudi na medgeneracijska razmerja,« je ob tem opozorila Mateja Prosen. Od leta 2005 je v evropskih državah čedalje manj oseb v starosti med 25. in 39. letom, po letu 2010 pa se bo trend zmanjševanja še pospešil. »Ta generacija je pomembna za nas, ker s svojim aktivnim delom prispeva v pokojninsko blagajno,« je pojasnila Mateja Prosen in dodala, da se srednja populacija zmanjšuje tudi pri nas, zato tudi imamo danes razprave o pokojninski reformi. Do konca leta 2030 naj bi imeli po napovedih eno najstarejših prebivalstev na svetu.

Strah pred staranjem

Starejše generacije, je ob tem razložila Mateja Prosen, danes označujejo številni stereotipi. Starejši veljajo za konzervativne, zagrenjene, egoistične, trmaste, hudobne, izkoriščevalske, starost pa se dojema kot obdobje brez vrednot, senilnosti, zdravstvenih težav, pešanja spomina, spolne neaktivnosti … Iz tega po njenih besedah izhaja strah pred staranjem. »Nihče o sebi ne razmišlja, da bo tudi on star,« pravi Mateja Prosen in dodaja, da je tako stereotipno razmišljanje o starejših pogosto posledica tega, da smo starejše populacije pogosto dojemali kot homogeno kategorijo. »Ljudje pa smo si različni in tudi starejši imajo vsak svoje potrebe in zmožnosti.« Vse to vodi v izključevanje starih ljudi. »Manj kot dva odstotka ljudi, ki se pojavijo v najbolj gledanem času na televiziji, je starih 65 let, čeprav jih je med prebivalstvom 12,7 odstotka. Samo tretjina jih je ženskega spola, manj kot tretjina je starih 40 let. Pri tem je 70 odstotkov starejših moških in 80 odstotkov starejših žensk prikazanih na nespoštljiv način,« je razložila Mateja Prosen. Ravno zato imajo mediji velik vpliv na sprejemanje starih ljudi in stereotipe, povezane z njimi.

Koncept aktivnega staranja

Staranje prebivalstva pa je velik izziv tudi za politiko. V Sloveniji ta čas teče razprava o novi pokojninski reformi, Svet Evrope pa je v Zeleni knjigi, ki jo je izdal leta 2005, opredelili koncept aktivnega staranja. To naj bi bil proces, ki v času življenja zagotavlja najboljše možnosti za fizično, socialno in mentalno blagostanje posameznika z namenom, da bi ohranil zdrava življenjska pričakovanja, ustvarjalnost in kakovost življenja v starosti. Upokojitev namreč pri določenih osebah predstavlja velik problem, je opozorila Mateja Prosen, počutijo se, kot da jih nihče več ne potrebuje. »Hitro lahko zapadejo v depresijo in nizko samopodobo, počutijo se socialno izključene.« Ob tem je spomnila na izraz upokojitvena smrt, ki ga je uporabil Stane Južnič. Vse pa je odvisno od posameznika, kako gleda na to, je opozorila. Kot primer je navedla moškega, za katerega je bilo prvo leto po upokojitvi grozljivo. »Zaprt je bil doma, ker se je počutil ničvrednega. Potreboval je vse leto, da je to premlel, se vključil v društvo in navezal nove stike, obenem se mu je izboljšalo tudi zdravje.«

Razvoj na področju socialnega varstva starejših naj zato v prihodnje ne bi temeljil zgolj na razvoju socialnega servisa in oskrbovalk na domu, temveč tudi na razvoju storitev pomoči družini na domu, gradnji varovanih stanovanj in podobno. Starejši pa se lahko vključujejo tudi v različne programe, kot je individualno družabništvo, skupine starih ljudi za samopomoč in študijski krožki društev za tretje življenjsko obdobje, je končala Mateja Prosen.