Pričakujejo povračilo škode

Vulkanski prah islandskega ognjenika znova kaže zobe nad evropskimi državami, slovenska podjetja pa še za prve odpovedi letov ne vedo, ali jim bo država povrnila škodo.

Kranj – Med destinacijami, ki so zaradi aprilskega zaprtja zračnega prometa nad Evropo v Sloveniji najbolj utrpela škodo, nedvomno spada Bled, med podjetji, ki so utrpela največjo škodo, pa so seveda letalski prevozniki. V Adrii Airways, ki jo vodi predsednik uprave Tadej Tufek, naj bi utrpeli največjo škodo (več kot 1,5 milijona evrov), vendar jim na naše vprašanje, ali lahko realno pričakujejo povrnitev nastale škode, v enem tednu ni uspelo odgovoriti.

Zato pa so v Sava Hotelih Bled natančno izračunali, da so imeli za dvesto tisoč evrov izpada prihodkov, saj so bile odpovedane tri večje konference in prihodi več japonskih skupin ali skupno kar 1200 nočitev. »Bled je zaradi zapore zračnega prometa izmed vseh slovenskih turističnih destinacij utrpel največjo škodo, zato bomo v sodelovanju z Zavodom za turizem Bled in drugimi turističnimi družbami na Bledu podali skupno vlogo za povračilo škode. Pričakujemo, da se bo država na to odzvala,« pravi predsednik uprave Fedja Pobegajlo in na vprašanje o smiselnosti zaprtja zračnega prometa pravi, da zaupajo pristojnim organom: »Če bi se zaradi vulkanskega prahu zgodila nesreča, bi to prav tako lahko imelo resne posledice za turizem.«

»V času aprilskega zaprtja letališč in prepovedi letov zaradi prevelike koncentracije vulkanskega prahu v zraku smo imeli odpovedi turistov iz Velike Britanije s približno 650 nočitvami. Drugih odpovedi na srečo nismo imeli, saj je bilo večino gostov v tistem času iz Slovenije in sosednjih držav,« pravi Aleš Topolšek, direktor kranjskogorske družbe Hit Alpinea. Več skrbi zbuja napoved o ponovnem zaprtju letališč na Irskem in Škotskem ter preusmeritvi oblaka pepela proti severni Veliki Britaniji, saj z majem in skozi poletno sezono pričakujejo večje število gostov iz Velike Britanije.

Prejšnji teden so se na temo pomoči podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi zaprtja zračnega prometa, sestali tudi evropski prometni ministri, iz Slovenije se ga je udeležil državni sekretar Igor Jakomin. »V Slovenji je po prvih ocenah letalska industrija (prevozniki in letališče) zaradi zapor zračnega prostora v Evropi zabeležila 2,5 milijona evrov izgube prihodka,« pravi in nadaljuje: »Pričakujemo, da bo Evropska komisija čim prej pripravila ustrezne smernice, ki bodo državam članicam omogočile dodeljevanje finančne pomoči brez nevarnosti kršenja prava Evropske unije.« Ali bo država namenila nekaj milijonov evrov za ublažitev škode zaradi vulkanskega prahu, nam na ministrstvu za gospodarstvo v enem tednu niso mogli odgovoriti.