Gospod župan!

Dolgo časa sem premišljevala, ali naj vam odpišem na vaš odgovor na moj članek meseca januarja v Deželnih novicah z naslovom »Letališče bo«. Ko pa gledam sedaj to katastrofo uničenja naših polj, pa sem se le odločila, da vam odgovorim. Vaš odgovor na moj članek pač ni bil na nivoju, ki bi ga človek pričakoval od župana. Ne verjamem, da mojega članka niste razumeli, bolj se nagibam k temu, da ga niste hoteli razumeti.

V članku sprašujem, zakaj občina ni naredila (če že ne po zakonu, pa vsaj po svoji vesti) pri povečani investiciji v letališče celovite presoje o vplivu le-tega na okolje in prostor. Naselja so se z leti močno povečevala, gostota prebivalstva je močno narasla, nezazidani krog okoli letališča pa se je krčil, letališče pa se povečuje. Danes naj bi bili okoljevarstveni vidiki na bistveno višji ravni, mi v naši občini pa jih znižujemo. Tudi hrup spada med onesnaženje okolja. Ali ni to kršenje človekovih pravic. Napredka v deželi pač ni, če se znižuje kvaliteta življenja prebivalstva. Vi pa ste mi odgovorili, da imam nostalgijo po starih vaških časih.

 

Če bi bili poleti s svojim ropotom nad Radovljico ali pa Lescam tako agresivni, kot so nad vasmi severno od avtoceste, smo prepričani, da vam ne bi uspelo z vašimi načrti povečanja letališča. Tako pa na žalost ni solidarnosti med občani, severno od avtoceste pa tako ali tako živimo neki »gradžani«, kot ste nas imenovali, in na katere se ni treba ozirati.

 

Da je bil hrup nad našimi vasmi že doslej prevelik, so to odgovorni za letališče že sami dokazali pri meritvah hrupa meseca avgusta l. 2008. Merilno mesto je bilo tudi v Novi vasi, letalo z vleko naj bi letelo po običajni poti preko Nove vasi proti Drnči, vendar so ga usmerili v drugo smer preko Radovljice, Tržiča in nazaj ob Dobrči. Letala nismo niti videli, niti slišali. Potem pa je pisalo v dnevnem časopisu, da je bilo ropota toliko kot v manjši prometni ulici. G. Škofic pa se je izgovarjal na veter. Bil pa je miren dan brez vetra in na tak dan običajno letijo letala preko nas. Ali se vam ne zdi, gospod župan, da je to podcenjevanje prebivalstva.

 

Hrup je povsod, če pa ga imaš še dodatno nad glavo, pa je velikokrat nevzdržno. Na žalost nas je četrtina prebivalcev upokojencev in verjemite, da je celodnevni hrup nad glavami prava mora. Ko gre letalo z vleko 10-krat v eni uri preko naših vasi in se to ponavlja od osme ure zjutraj pa do osme ure zvečer od pomladi do jeseni, je to prav nevzdržno. Sedaj pa se bo hrup nadaljeval še pozimi.

 

Imamo občutek, da bolj sočustvujete z gospodom, ki na svoji terasi ob alkoholu ne more več opazovati letalskih akrobatov (vaša izjava na GTV), kot pa z našimi malimi otroki, ki ob hrupu letal nimajo mirnega opoldanskega spanja.

 

Gospod župan, to kar sem vam napisala, ni samo moje mnenje, to je mnenje številnih mojih krajanov, samo da si tega ne upajo povedati kljub že 20-letni »demokraciji«. Nikoli niste bili pripravljeni s temi problemi sami stopiti pred ljudi in najti kakšen kompromis. Nastopili ste le s pozicije oblasti, kot je to lepo napisal občinski svetnik dr. Mencinger. Vsa dobra dela, ki so bila narejena v času vašega vladanja, bodo na žalost kmalu pozabljena, slaba pa zagotovo še dolgo ne. In prav med te slabe investicije spada povečanje letališča, s tem posledično povečanje hrupa in uničenja naših tako prepotrebnih kmetijskih površin. Ko sem se danes peljala s kolesom po novi letalski stezi, sem se zgrozila nad katastrofo uničenja naših polj. Ne morem doumeti, da lahko župan zaradi svojih ambicij tako razvrednoti in uniči našo Deželo.

 

Naj omenim še občinski Odlok o javnem redu in miru, ki je bil sprejet leta 2006, s katerim se želi občanom z določenim redom in v določenem času omogočiti mir. Fizične in pravne osebe pa so dolžne urediti svoje življenje tako, da ne vznemirjajo ali motijo drugih. Tudi letališče bi moralo spoštovati ta Odlok. Ropot letal je velikokrat tak, da preglasi ropot kosilnice. Ta Odlok izgleda tako, da velja le za občane južno od avtoceste, medtem ko morajo naše vasi prenašati hrup letal ob nedeljah in praznikih od jutra pa do poznega večera. Mislimo, da je naša pravica, da to zahtevamo, in vaša dolžnost, da to izvršite, če v naši občini kaj velja enakopravnost za vse občane.

 

Smučarski učitelj na Katschbergu nam je povedal, da se že veseli naše asfaltirane letališke steze, da nas bo obiskoval, ker je tako letenje v Avstriji omejeno in verjetno dražje. Mi pa bomo morali kolesariti po mirni Dravski in Ziljski dolini. Naša Dežela pa tako nima varnih cest in miru na nebu.

 

Kot prilogo vam dostavljam tudi članek iz časopisa Delo z dne 22. aprila o neodgovornosti in kratkovidnosti županov pri pozidavah kmetijskih zemljišč. Tudi naša mišljenja so enaka piscu tega članka, vi pa ste nas v novoletni vaši poslanici v Deželnih novicah razglasili za »nerealno civilno iniciativo«.

 

Pozdrav!

Mojca Kokalj,

 Zapuže