Primanjkuje novih investicij

"Brez intervencij vlade v gradnjo infrastrukture bo v gradbeništvu brez dela ostalo do trideset tisoč delavcev," pravi Oskar Komac.

Škofja Loka – Z Oskarjem Komacem, predsednikom sindikata delavcev v gradbeništvu, smo se pogovarjali ob robu sindikalnega srečanja na Križni gori minuli konec tedna. Najprej o stanju delavcev v gradbeništvu.

»Za vse je težko, najtežje pa delavcem iz tujine, ki imajo začasna delovna dovoljenja. So izredno fleksibilni na trgu delovne sile, saj jim s potekom pogodbe za določen čas, ki je vezana na delovno dovoljenje, preneha tudi bivalna viza in se morajo vrniti v domovino. Ocenjujemo, da bo po velikem bumu v gradbeništvu po letu 2005 delo izgubilo od 25 do trideset tisoč delavcev v gradbeništvu. Takšne ocene temeljijo na današnjem stanju, vse pa se lahko obrne s pomočjo državnih investicij, kjer delavci računamo na 'new deal'. V času krize bi država morala pognati investicije, s katerimi ne bi reševali le gradbeništva, ampak celoten slovenski razvoj. Na vsak vloženi evro v gradbeništvo padejo dodatni trije evri, ki so vezani na to dejavnost.«

Na očeh javnosti so predvsem velika podjetja, kaj pa manjša gradbena podjetja. Se lažje ali težje prebijajo skozi gospodarsko krizo?

»So v še težjem položaju, saj so ponavadi podizvajalci večjih podjetij. Plačilna disciplina je popolnoma na psu, manjši ostajajo brez plačil, pritisk pa se prenaša na delavce. To je kljub naši jezi razumljivo. V nedogled nihče ne more zdržati stampeda neplačevanja, nekje se mora zaključiti, sistem pa se lahko zlomi. Žal prevečkrat na delavcih.«

Omenili ste slabo likvidnost gradbenih podjetij. Ali se stanje v zadnjih tednih z začetkom gradbene sezone glede na prejšnje mesece izboljšuje?

»Bistvenih izboljšav ni, morda se stanje celo slabša, saj investicij še vedno primanjkuje, banke še vedno ne financirajo, kot bi od njih pričakovali, likvidnost pa se posledično še poslabšuje. Upanje, predvsem za večja podjetja, je tujina, v mislih imam severno Afriko. Nekatera podjetja so pogodbe že podpisala, nekatere so tik pred podpisom. Ocenjujem, da bi bile te pogodbe danes velika priložnost, da se gradbeniške kapacitete sprostijo, hkrati je to priložnost za pritok svežega kapitala. Na ta način bi ustavili propadanje slovenskega gradbeništva.«

Kako ocenjujete izjavo predsednika Boruta Pahorja, da podjetij, ki komaj še dihajo, ne bodo več podpirali? V mislih naj bi imel predvsem gradbenike.

»Komu je bila izjava namenjena, lahko le špekuliramo. Dejstvo pa je, da so nekatera podjetja že v položaju, da v njih trajnega kapitala ni več, vse je financirano s kratko- ali dolgoročnimi krediti in obveznostmi do dobaviteljev. Mi si sicer ne predstavljamo, da bi država direktno reševala gradbena podjetja, saj gre za zasebni sektor, lahko pa ustvarja razmere z zagonom investicij, z zagonom skladov oziroma inštitucij, ki bi podpirala razvoj gradbeništva in investicij. Veliko se govori o prostih stanovanjih, pa vendar, v Ljubljani je bilo za nekaj sto prostih stanovanj prijavljenih 1700 prosilcev. To pomeni, da potrebe po stanovanjih so, treba je le organizirati pametno stanovanjsko politiko. V času velike ponudbe na trgu bi se lahko dogovorili.«

Kaj predstavlja največje težave članov vašega sindikata: izplačilo plač, regresov ali kratenje delavskih pravic?

»Prihaja do kratenja pravic, plače pa so v povprečju že dlje časa nižje za približno dvajset odstotkov. V krizi delodajalci poskušajo varčevati pri varstvu pri delu, kar ni dobro, pa tudi pri regresih, pri drugih materialnih stroških. Z delavci skušajo sklepati sporazume, ki nimajo osnove v zakonih ali kolektivnih pogodbah.«

Za koliko je padla plača v gradbeništvu v zadnjem letu?

»Statistično niso padle. Zrasle so za 2,5 odstotka, kar pomeni hitrejše naraščanje od povprečne plače v Sloveniji. Vendar gre to na račun odpuščanja nižje plačanih delavcev. Bojim se, da padec zaposlenosti konec prejšnjega leta še ni bil tako izrazit, kot bi pričakovali glede na krizo. Se pa vsak letošnji mesec kaže padec zaposlenosti v gradbeništvu, ker novih projektov ni. Sedaj mora država najti denar in investirati.«