Rok Primožič in Matej Jemec pravita, da bodo z malim delom študenti imeli manj možnosti za delo. (Foto: Tina Dokl)

Študenti napovedujejo demonstracije

Zakon o malem delu razburja študente, saj so prepričani, da želi vlada ukiniti študentsko delo. "Namesto ukinitve naj povečajo nadzor," pravita Rok Primožič, predsednik Kluba škofjeloških študentov, in Matej Jemec, predstavnik škofjeloškega kluba v Zvezi študentskih klubov Slovenije.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da študenti s preveč obremenitvami ne morejo redno študirati, podjetja pa manj zaposlujejo diplomirance. »S tem se delno strinjam. Po drugi strani v Sloveniji študentsko delo krivimo za vse slabo v študijskem procesu,« odgovarja Rok Primožič, Matej Jemec pa dodaja: »Nekateri študenti so prisiljeni delati, saj jim to prinaša pomemben del dohodka, delo pa hkrati podaljšuje študij. Štipendije bi to odpravile, vendar je to treba rešiti najprej. Naj ne uničijo celotnega študentskega dela, ampak uvedejo večji nadzor.« Menita, da v izhodišču zakon ukinja študentsko delo. Kljub temu ministrstvo študentov v pripravo zakona ni vključilo, v zadnjem mesecu so upoštevali le nekaj njihovih predlogov. Temeljnih zahtev niso upoštevali, zato gredo študenti sredi maja na ulice.

Predlog zakona o malem delu sproža proteste pri študentskih organizacijah in študentih, drugi akterji pa so večinoma tiho. Zakaj se bojite uvedbe zakona?

Primožič: »Imamo boljši vpogled v zakon, ki vpliva na študente, na njihovo zmožnost študija in preživetja v tem času in na delo študentskih organizacij.«

Jemec: »Študenti smo skočili pokonci, ker smo med redkimi, ki smo zakon prebrali. Sicer so nas podprli tudi sindikati in upokojenci. Predlog zakona je slab za študente. Jasno je, da se bo povečala baza potencialnih malih delavcev, saj bodo za isto delo kandidirali še upokojenci, brezposelni, pavzerji, tudi tujci. Študenti se danes premalo zavedajo, da bodo težje dobili delo, čeprav jih morda omejitev 728 ur na leto ne bo prizadela.«

Menite, da dela ne bo?

Jemec: »Težje ga bo dobiti. Morda bo delodajalec raje najel upokojenca, ker ima več kompetenc. Kakorkoli, zakon onemogoča študentsko delo. Druga glavna slabost pa je višja obdavčitev, s sedanjih 16,8 odstotka se povišuje na 34 odstotkov. Malo delo bo zato manj zanimivo za delodajalce, študenti pa nastradamo kar dvakrat.«

Ali zakon po vašem prinaša kaj pozitivnega?

Jemec: »Seveda. Iz predloga zakona bi lahko vzeli marsikaj za drugačno ureditev študentskega dela, kot je na primer evidenca o izkušnjah in vštevanje dela v pokojninsko dobo.«

Primožič: »Žal zakon ni spisan na analizah, zato ne vemo, kakšne bodo njegove posledice. Eden od ciljev je, da bi imeli po zaključku študija več možnosti za delo. To ni nujno, saj bodo prek malega dela lahko delali tudi diplomiranci.«

Po predlogu zakona bodo študenti res lahko delali manj, bili morda slabše plačani in imeli na področju malega dela več konkurence, vendar bo po novem večina študentov prejemala štipendijo.

Jemec: »Predlog pravi, da se bo fond štipendij podvojil. Vendar naj bi denar zanje pridobivali iz malega dela, ki ga bo manj, tudi zaradi obdavčitve, zato je to zavajajoče.«

Primožič: »Nad idejo smo navdušeni, vendar gre znova samo za obljubo. Najprej naj zagotovijo denar, potem se lahko pogovarjamo.«

Zakaj ste najbolj glasni v študentskih klubih?

Jemec: »Smo organizirani. Zakon bi nam tudi drastično zmanjšal dotok denarja.«

Primožič: »Vsaj v Škofji Loki bi morali drastično zmanjšati obseg naših dejavnosti, saj bi razpolagali s komaj šestino denarja kot sedaj. In tega ne zapravljamo, ampak ustvarjamo dogajanje v Škofji Loki. Tega morda ne bo več.«

Boste sicer demonstrirali? Kdaj, kje?

Jemec: »To je dejstvo. Predvidoma sredi maja.

Primožič: »Poskušali smo na lep način, vendar nas niso poslušali. Ne poznamo drugega načina …«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 30. april 2017 / 18:18

Kranjska čbelica in črkarska pravda

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejs...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 1. avgust 2019 / 13:42

Zapišem ga takoj, ko se ga domislim

Edvard Erzetič iz Škofje Loke si kakih šest let zapisuje aforizme, ki bi jih rad izdal v knjižici. Za zdaj je izdal »prototip« v nekaj izvodih pod naslovom Izbruhi, Aforizmi za in proti – bereš na las...

Razvedrilo / četrtek, 1. avgust 2019 / 13:42

Regata na Zvohu

Na akumulacijskem jezeru na Zvohu so po devetih letih znova pripravili jadralsko regato, ki s skoraj dva tisoč metri nadmorske višine velja za najvišjo v Evropi. Kot pravijo organizatorji, si želijo,...

Razvedrilo / četrtek, 1. avgust 2019 / 13:35

Špalir vodnih curkov za mladoporočenca

Na letošnji Kmečki ohceti v Bohinju sta se v soboto poročila Petruška Krek in Boštjan Vogelnik z Brega pri Žirovnici. V Srednji vasi v Bohinju so večer prej v vaškem jedru ponovno uprizorili Vasovanje...

Nasveti / četrtek, 1. avgust 2019 / 13:30

Borovničeva torta z vaniljo

Današnja torta bo v znamenju borovnic, ki smo jo popestrili z vaniljevo kremo.

Kronika / četrtek, 1. avgust 2019 / 13:23

Varna soba še brez opreme

Soba za pogovore oziroma Soba belega medveda v Radovljici že vse od preselitve marca lani nima ustrezne opreme, ki sodiščem omogoča zaslišanje otrok, vključenih v sodne postopke.