Mleko ne raste v tetrapakih ...

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je v Biotehniškem centru Naklo pripravila seminar na temo uvajanja ekološko pridelanih živil v šole in vrtce.

Naklo – »Najbolj me je 'stresla' raziskava Zveze potrošnikov Slovenije o ostankih pesticidov v sadju na policah naših trgovin. Zgrožena sem bila, da so na slovenskih jabolkih našli ostanke šestih različnih pesticidov. Promoviramo sadje in zelenjavo kot zdravo prehrano, potem pa otroku ponudimo nekaj, kar je daleč od tega, da bi bilo zdravo,« je poudarila organizatorka prehrane v šoli v Preddvoru Maja Šenk Zidar, ki je ekološka živila v prehrano vrtčevskih in šolskih otrok začela uvajati že marca lani. Že od začetka je imela podporo pri vodstvu šole, medtem ko se drugje pri tem srečujejo s številnimi težavami. Še vedno namreč velja prepričanje, je poudarila Marjana Dermelj iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve, da je ekološko pridelana hrana predraga. »A če primerjamo hranilno vrednost ekoloških živil v primerjavi s konvencionalnimi, pravzaprav dobimo več za isti denar,« je prepričana Marjana Dermelj. Zato bi bilo po njenem treba ljudi izobraževati in ozaveščati.

Tega se je zavedala tudi organizatorka šolske prehrane v osnovni šoli Domžale Romana Dolenc, ki je letos začela uvajati ekološka živila. Med ljudmi, pravi, je še vedno veliko nezaupanja, saj ne poznajo standardov in ne zaupajo nadzoru. »Zato sem za vse učitelje na začetku leta pripravila malico iz ekološko pridelanih živil. Razliko so opazili že v okusu in tako sem na prefinjen način prodrla,« je svojo izkušnjo opisala Romana Dolenc. Tudi zato, ker je ekološko pridelana hrana precej dražja, so tako v domžalski kot preddvorski šoli ta živila v prehrano otrok začeli uvajati postopoma. »Izračunali smo, da je kosilo, pri katerem uporabimo zgolj sestavine iz ekološke pridelave, kar 288 odstotkov dražje kot običajno kosilo,« je pojasnila Maja Šenk Zidar. Za zdaj tako vse štiri obroke iz ekoloških živil pripravijo zgolj enkrat na mesec, v prihodnje pa si želi, da bi to lahko razširili vsaj pri malici.

Po besedah predsednika Združenja ekoloških kmetov Slovenije Borisa Frasa si skupaj z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami že vsaj pet let prizadevajo, da bi ekološka živila prišla tudi v vrtce in šole. Tovrstno trženje hrane, še dodaja, bi bila obenem spodbuda domači proizvodnji, kar bi na koncu, poudarja Fras, privedlo tudi do nižjih cen. »Ta čas je približno petsto ekoloških kmetov, ki pridelujejo hrano, drugi pa subvencije,« je kritičen Fras. Korak k temu verjetno pomeni tudi uredba o zelenem javnem naročanju, s katero bi javne ustanove obvezali, da morajo v svoja naročila vključiti vsaj deset odstotkov živil ekološke pridelave oziroma to vključiti vsaj med merila pri javnem naročanju. Ob tem se Marjana Dermelj zaveda, da bo treba razbiti še precej stereotipov, tudi glede tega, da je ta hrana dražja. »Če bi vračunali tudi stroške, ki jih imamo zaradi uporabe pesticidov, bi bilo vprašanje, ali bi bil cenejši kilogram konvencionalno ali ekološko pridelane koruze,« še razmišlja Marjana Dermelj in dodaja, da se otroci s tem, ko spoznavajo ekološko pridelano hrano, senzibilizirajo tudi v skrbi za širše okolje. »In se zavedajo, da mleko ne raste v tetrapakih, ampak mora za to, da dobimo mleko, krava pojesti toliko in toliko trave in sena.«