Učenci med izdelovanjem prehrambene piramide

Jedo zdravo in kulturno

Na Osnovni šoli Predoslje so v tem šolskem letu izvajali projekt Zdravo in kulturno prehranjevanje.

»S projektom smo učence od prvega do petega razreda ozaveščali o pomenu zdravega prehranjevanja, poleg tega pa smo skušali dvigniti kulturo uživanja hrane. Zastavljeni cilj smo vsekakor dosegli,« pravi Janja Sršen, koordinatorica celoletnega projekta Zdravo in kulturno prehranjevanje na OŠ Predoslje pri Kranju. Že na začetku šolskega leta so v sodelovanju s šolsko kuhinjo določili nekaj sprememb. Pri malici so uvedli pladnje, večkrat na teden imajo dodatni obrok sadja, ki ga razrežejo na koščke, saj ga tako otroci zaužijejo bistveno več, v prehrano so dodali tudi črni in polnozrnati kruh, učence so spodbujali k pravilni uporabi jedilnega pribora in jih usmerjali h kulturnemu vedenju pri mizi ... Projekt so pred kratkim sklenili z dvodnevnimi delavnicami, v sklopu katerih so učenci spoznavali bonton, kuhar jih je poučil o primernem obnašanju v jedilnici, izdelovali so prehrambeno piramido, pripravili so zdrav zajtrk s tremi vrstami skutnih namazov in pogrinjek, ki so ga opremili z lično zloženim prtičkom, reševali so naloge in kviz, za konec pa so si ogledali še lutkovno predstavo Vse najboljše za te, ki je otroke dodatno nagovorila k razmišljanju o pomenu zdravega in kulturnega prehranjevanja.

»Čokolade ne smemo pojesti preveč. Zaradi sladkarij te lahko boli želodec, slabe pa so tudi za zobe. Pri kruhu je bolje, da se odločimo za rženega ali črnega. Pomembno je, da se med jedjo lepo obnašamo, da drugim zaželimo dober tek,« je o zdravem in kulturnem prehranjevanju ugotavljala tretješolka Taša. Njena sošolka Nika je dodala: »Pomembno je, da pojemo čim več sadja in zelenjave. Dobri so bili tudi zdravi namazi s tuno, kumaricami in drobnjakom, ki smo jih pripravljali v šoli. Ne spodobi se, da med obroki preveč govorimo, sploh pa ne s polnimi usti.« Njun sošolec Matjaž nam je zaupal, da se je zahvaljujoč projektu navdušil za špinačo, ki je prej ni maral. »Pred jedjo si moramo nujno umiti roke, da ne gremo jesti z bacili. Na koncu si moramo obrisati usta in za seboj pospraviti mizo,« je dodal o obnašanju pri jedi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 1. julij 2015 / 10:23

Iz čistega veselja do glasbe

Jernej Brence, vrhunski violinist in violist, dobitnik številnih priznanj in nagrad na področju glasbenega poustvarjanja in profesorskega dela, letos podpisuje že dvajseto izvedbo Festivala Bled. Kot...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 7. december 2013 / 15:22

Kupil ničvredne prte

Radovljica – Radovljiške policiste je občan obvestil, da sta ga mlajši moški in ženska s svetlimi lasmi, ki uporabljata sivi avtomobil Citroën, ogoljufala pri nakupu treh prtov. Zanje je plačal 700...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 7. december 2013 / 15:20

Adventni venčki za dobrodelni namen

Cerklje – Družinski in mladinski center Cerklje je tudi letos zadnjo nedeljo v novembru pred cerkvijo v Cerkljah prodajal adventne venčke, ki jih je izdelovalo sedemdeset domačinov, med njimi tudi...

Kranj / sobota, 7. december 2013 / 15:19

Učenje poslikave lesa

Kranj – Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je pred nedavnim organiziral dvodnevno delavnico na temo Les in kulturna dediščina – ohranjanje tradicije poslikave lesa kot priložnost za samoza...

Kronika / sobota, 7. december 2013 / 13:57

Sodišče delno pritrdilo banki

Sodišče je priznalo del tožbenega zahtevka, ki ga je NLB vložil zoper Mestno občino Kranj. V primeru pravnomočnosti sodbe se bo tako obnova gradu Khislstein podražila za tristo tisoč evrov (in obresti...

Jesenice / sobota, 7. december 2013 / 13:57

Dobrodelni Kruh za prjatla

Tudi na Gorenjskem je zaživela dobrodelna akcija Kruh za prjatla, v kateri pri nakupu kruha plačaš še kruh, ki ga lahko prevzame nekdo, ki si ga ne more kupiti.