Beseda nima veljave, včasih še pogodba ne

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sreda, 28. april 2010 / 06:00

France Arhar: "Pri nas smo ustvarili vzdušje nezaupanja. Beseda nima več veljave, včasih tudi pogodba ne. V bančništvu pa je alfa in omega vsega zaupanje."

Ljubljana – »Dokler ima Slovenija izvozno usmerjeno gospodarstvo in stabilne odnose v poslovanju s tujino, ponovitev grškega scenarija pri nas ni mogoča. Osnovni problem Grčije ni proračunski primanjkljaj, ampak zunanjetrgovinski, saj si je z visoko vrednostjo drahme otežila dostop na tuje trge,« je na pogovoru o prihodnosti slovenskega finančnega trga v okviru nedavnega sejma Kapital dejal finančni minister France Križanič in poudaril, da so za finančni sektor velik izziv staranje prebivalstva in s tem povezana krepitev dolgoročnega varčevanja ter klimatske spremembe. Za banke in zavarovalnice je velika rezerva v čezmejnem delovanju, število finančnih ustanov v Sloveniji se bo še povečalo, zlasti se bo okrepila konkurenca med investicijskimi skladi. Kar zadeva finančne holdinge, na ministrstvu stalno preverjajo njihovo finančno kondicijo, ob tem pa pričakujejo, da bo prišlo do nekaterih lastniških sprememb in odprodaj. Za gospodarstvo pripravljajo novo garantno shemo, vredno milijardo evrov, s katero bi podprli naložbe, niso pa še sprejeli odločitve, ali bodo jamstveno shemo pripravili tudi za gradbince. »Podjetja, ki imajo ustrezne projekte in zavarovanja, lahko dobijo kredite, verjetno še celo po ugodnejših cenah kot pred krizo,« je dejal minister Križanič in napovedal sprejetje zakona o upravljanju kapitalskih deležev države in ustanovitvi agencije, ki bo vladi oz. parlamentu predlagala, katere naložbe države so strateške in katere portfeljske.

Kriza je zavarovalnice prizadela z zamudo

Kot je dejal Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je Triglav za državo strateška naložba in bo v državni lasti ostala tudi v prihodnjih letih, v partnerstvu z Evropsko banko za obnovo in razvoj pa bodo predvsem na zahodnem Balkanu razpršili tveganja, ki so navzoča na nestabilnih trgih z nizko kupno močjo prebivalstva. Na teh trgih bodo vztrajali, ker jih dobro poznajo in ker v prid temu govorijo tudi številke: v Slovenije pride na prebivalca tisoč evrov zavarovanja, v zahodni Evropi od dva do tri tisoč, na razvijajočih trgih le 50 evrov. Kriza je zavarovalnico prizadela z zamudo, v začetku lanske jeseni, k temu so nekaj prispevala tudi vremenske ujme, zdaj se razmere popravljajo, boljše je že tudi pri osebnih zavarovanjih oz. zavarovanjih, ki so povezana s kapitalskim tveganjem. Na uspeh zavarovalnic bodo v prihodnje pomembno vplivale tudi klimatske spremembe, s kmetijskimi zavarovanji so se jim že prilagodili. Tudi Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze, je prepričan, da je najhujša kriza mimo, o izkušnjah s tujimi lastniki pa pravi: »Izkušnje so zelo pozitivne, tako glede razvoja kot pridobivanja znanja. Lastniki so zahtevni, pogosto nam rečejo: imate mandat, tukaj ste za to, da to uredite. Odnos je zdrav, brez nekega domačijskega prepričevanja in trepljanja po rami.«

Več regulative in manj finančnih institucij

»KD Group se pri delovanju v jugovzhodni Evropi umika s trgov, za katere ocenjujemo, da niso perspektivni,« je dejal Draško Veselinovič, izvršni direktor KD Group, in poudaril, da bi bilo Sloveniji v sedanjih kriznih časih veliko težje, če ne bi prevzela evro in vstopila v Evropsko monetarno unijo. Posojilni krč po njegovem mnenju še vedno obstaja, a ne zato, ker banke ne bi imele denarja, ampak zaradi tega, ker ni pravih projektov. Kar zadeva prihodnost slovenskega finančnega trga, pričakuje več regulative, manj institucij na kapitalskem trgu in več dodatne tuje konkurence na zavarovalniškem trgu. Ker je predvsem v ZDA pa tudi v Evropi v obtoku bistveno večja količina denarja, je nevarnost inflacije, zvišanje tečaja ameriškega dolarja pa bo potegnilo za sabo podražitev surovin.

»Krizo izkoriščamo tudi za to, da investiramo na območjih, kjer je bilo še pred leti bistveno dražje, kot je zdaj, to pa je povezano tudi s precejšnjimi tveganji,« je dejal Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM, in poudaril, da je za banke takšne velikosti, kot je Nova KMB, trg z dvema milijonoma prebivalcev premajhen in da območje vzhodne Evrope oz. zahodnega Balkana, na katerem veliko poslujejo tudi slovenska podjetja, prinaša razvojne možnosti. Po Kovačičevem mnenju v banki ni nujno večinsko lastništvo države, prav tako ni smiselno iskanje strateškega partnerja, če lahko sama zagotavlja uspešno poslovanje in razvoj.

Vzdušje nezaupanja

»Pogodba je zakon med strankama in dodatna regulacija finančnega trga ne bo prinesla tega, kar pričakujemo. Pri nas smo ustvarili neko vzdušje nezaupanja, v katerem beseda nima več veljave, včasih tudi pogodba ne. V bančništvu pa je alfa in omega vsega zaupanje,« je na pogovoru dejal France Arhar, predsednik uprave UniCredit Banka Slovenija, in dodal: »Mrtvega kapitala je, kolikor hočete, a živega kapitala (ljudi) s kvaliteto zaupanja je čedalje manj.« Arhar je prepričan, da se bo na finančnem trgu v Sloveniji še nadaljevala koncentracija, ob osamosvojitvi je bilo 33 bank, zdaj jih je tretjino manj.