Družbeno-naravne katastrofe
Nadvse pohvalno. Čestitam. Vsem, ki so namesto dobro plačanih in gotovih državnih služb čistili Slovenijo. Naj se vidi, kaj davkoplačevalci brez koristi plačujemo. Sumim, da bomo zdaj, ko je na tone kupov smeti po vsej državi, v takšni ali drugačni obliki (do)plačali še tiste državne službe in zasebna podjetja, ki bodo pobrane tone smeti in drugih odvrženih pobrali in odpeljali na smetišče. Kdaj se bo to uresničilo, bomo pa še videli. Morda celo ob svetem Nikoli. Povedano drugače, dvomim, da bo vsa zbrana svinjarija sploh kdaj odpeljana. Ampak o tem ne bi prerokovala. Živi bili in videli.
Me res zanima, kdo stoji v ozadju ozadja te akcije? Zanimivo se mi namreč zdi, da akcije ni izvedla, recimo, švicarska civilna družba ali francoska ali švedska ali katera koli druga civilna družba v urejenih in tradicionalno demokratičnih evropskih držav.
Vendar. Naj bo s to zadevo tako ali drugače, je akcija mimo. Enako kot ta »horuk« čistilna akcija bo minila tudi interpelacija zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, ki, mimogrede, poteka prav zdaj, ko pišem to sedmico. Upam si prerokovati, da se bo ministrica obdržala in se še globlje zasidrala na funkciji. Zaradi česar bo, zdaj spet prerokujem, vladnega predsednika Boruta Pahorja še močno bolela glava.
Se pravi, z ministrico Katarino Kresal in z njenimi postranskostmi, vključno z mamo, se v tem času in v danih razmerah ne splača ukvarjati. Manj kratkoročno, kot je muha enodnevnica, če uporabim sinonim za princesko s Štefanove 2, je bruhanje vulkana na Islandiji. V zvezi s tem je mogoče brez kakršnih koli špekulacij ugotoviti najmanj dvoje. Prvič, narave ne morejo podkupiti ne sodobna družba, ne znanost, ne politika. Narava deluje po svojih zakonitostih in po svojih zakonih. Drugič, vsak je odgovoren zase in za svoja dejanja. Iz česar sledi nelogično tarnanje podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom, in nenazadnje posameznikov, ki zaradi škode, ki jim je zaradi neposlušnega vulkana bojda nastala, grozijo z odškodninskimi tožbami. Koga naj bi sploh tožili, pa ne razumem čisto dobro.
In tudi letalska podjetja, ki na ves glas objavljajo menda milijonski izpad dohodka, nimajo kaj jamrati in pričakovati državne subvencije. To je za moj okus smešno in predrzno hkrati. Zanimivo, domnevni izpad dohodka je očitno javna stvar, zaslužki so pa poslovna skrivnost. Obskurno.
Takšno in drugačno delovanje narave je kratko malo riziko sodobne družbe. Naj torej tvega, kdor hoče. Le od davkoplačevalcev naj nihče ne zahteva vračila oziroma poplačila kakršne koli škode.
Letalskim družbam in prizadetim podjetjem ter posameznikom kratko malo predlagam, da pri zavarovalnicah ta riziko zavarujejo na lastne stroške. Podobno kot državljani in davkoplačevalci zavarujemo svoje imetje za primer, recimo, potresa ali poplav. Nihče, ki nima hiše zavarovane proti potresu, ne more v primeru porušenega doma od zavarovalnice ali celo od države zahtevati povračila nastale škode.
Tako pač je »naštimana« ta naša sodobna družba.