Sobotni užitkarski tek

V iskanju najbolj zanimivega, povezanega z rekreacijo sem odkril posebej zanimivo druščino. Lahko bi napisal tudi dogodek, ali še preprosteje, uživanje v prijetni družbi v idiličnem okolju.

Pravzaprav me je najprej pritegnil naslov, ki je sicer napisan v tujem jeziku, a mi ga je vseeno uspelo prevesti: 'Life is good!' Kar pomeni 'Življenje je dobro!'. Tako premalokrat slišim to, da me spreleti kurja polt vsakič, ko me kdo spomni na dobro in ne samo na žalost, na slabo, na »nič časa, premalo časa, preveč našponanega urnika …«

Da bi se izognil odvečnemu opisovanju nečesa, kar se sliši kot »običajni« tek okoli jezera, moram napisati, da, če se ga ne boste udeležili vsaj enkrat, nikoli ne boste vedeli, kaj zamujate.

Sobota je bila lepa in tista cerkvica sredi vode je vabila na plavanje in veslanje, ne samo na tek. Datum je bil tak, da bi bilo plavanje vsaj dva meseca prezgodaj. Pisana druščina. Prepoznal sem dedka, vnuka, študentko in študenta, babico, samohranilko, soprogo in nekaj tipov »maratonskih« oblin. Prvo, kar mi je sedlo v dušo, so bili njihovi nasmehi pod nosom. Nobene slabe volje, čeprav je bilo sobotno podaljšano spanje oskrunjeno. Tekli smo tako, da nas je dedek moral nekajkrat gentlemansko počakati. No, roko na superge, ta dedek se mi zdi, je šel predčasno v penzion zgolj zaradi tega, da bi se teka lotil profesionalno. Vendar bil je zelo obziren. Pokazal nam je celo raco, ki ni domačinka. Poznala sta se. Moj tek je moja kazen. Kot kaže, nikoli ne bom lahkega koraka, zato verjetno tudi prvi zašvicam, da je videti, kot bi bil sredi velikega Ljubljanskega maratona. Pa vendar nisem ostal sam. Tekli smo v skupini vsi skupaj, kar pa je v današnji tekmovalnosti zelo nenavadno. To je bil ključni stavek tega mojega zapisa. Da. Tekli smo v skupini in se pogovarjali o otočku in ugibali, koliko je podjetje Marmor Hotavlje zaslužilo pri obnovi neskončnih stopnic, ki se vzpenjajo proti cerkvici. Nekdo je rekel, da so to sponzorirali. Jaz sem dodal, da imajo tam tako komercialo, ki ne bi sponzorirali niti samega sebe, kaj šele cerkev … Seveda mojega butastega humorja ni nihče zastopil. Potem sem ugotovil, da tega sploh nisem hotel reči … pa sem … zaradi previsokega pulza? Ne, bolj zaradi inteligence, ker previsokega pulza na sobotnih tekih okoli Blejskega jezera ni.

Zapis je zgolj namig za zelo lepo preživeto sobotno jutro. Tek okoli Blejskega jezera je prav vsako soboto in če ste ljubitelj dobre druščine ter seveda lahkotnega teka, potem se jim pridružite. Zagotavljam, da vam ne bo žal.