Na dnu po dostopnosti zdravstva

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 19. april 2010 / 06:00

Novi zakon o zdravstveni dejavnosti ne rešuje temeljnega problema Gorenjske - slabe dostopnosti zdravstvenih storitev, opozarjajo župani.

Radovljica – »Pomanjkanje zdravnikov je ključni problem primarnega zdravstva zunaj večjih centov; na periferiji je stanje katastrofalno, na Zgornjem Gorenjskem tik pred kolapsom,« je razmere v gorenjskem primarnem zdravstvu na novinarski konferenci, ki so jo pripravili župani zgornjegorenjskih občin, opisal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik. V Bohinju imajo tako le enega zdravnika, na Bledu tri, v Kranjski Gori že dve leti zdravniku, če bi prišel, ponujajo tudi stanovanje, a interesa za tovrstne službe ni. »Ne vem, zakaj, morda zato, ker je obremenjenost zdravnika, ki dela na periferiji, bistveno večja kot obremenjenost zdravnika, ki je zaposlen v centru,« se sprašuje Veternik.

Župani Bleda, Radovljice, Tržiča in Žirovnice pa so ob tem poudarili, da tudi novi zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vlada v parlamentarno proceduro poslala marca, ne rešuje problema javne zdravstvene mreže. »Zakon sicer prinaša vrsto koristnih novosti, ne rešuje pa temeljnega problema Gorenjske – slabe dostopnosti zdravstvenih storitev; med vsemi slovenskimi regijami je namreč dostopnost najslabša prav na Gorenjskem,« poudarjajo župani občin, ki so kot nosilke dolžne skrbeti za osnovno zdravstvo.

Izpostavili so še dve zanje nesprejemljivi določili novega zakona, in sicer določilo, da se ambulantna zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni ne bo več izvajala v zdravstvenih domovih, ampak le v bolnišnicah, pri koncesionarjih in v naravnih zdraviliščih, ter določilo, da mora zdravstveni dom v času praznikov, dopustov in drugih odsotnosti organizirati tudi nadomeščanja koncesionarjev. »Nesprejemljivo je, da se specialistične ambulante oddaljujejo od ljudi, ki so tudi sicer odmaknjeni od zdravstvenih storitev,« je dejal župan Bleda Janez Fajfar, ki je opozoril na specifične razmere v Bohinju, na Bledu in v Gorjah, kjer je zaradi razpršene poselitve celo dostop do primarne zdravstvene storitve težji kot v mestnih okoljih. Župan Tržiča Borut Sajovic zato meni, da bi bilo prav, če ambulante, kakršne so na primer dermatološka, ginekološka, okulistična in podobne, ostanejo v zdravstvenih domovih, tiste, ki zahtevajo dražjo tehnično opremo, kot na primer magnetna resonanca in podobno, pa bi bile, tako kot predlaga zakon, le v bolnišnicah in pri koncesionarjih.