Zadolžijo se zaradi naložb

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 16. april 2010 / 06:00

Zadolženost slovenskih občin je lani znašala 456 milijonov evrov, gorenjske so zadolžene za blizu 39 milijonov. Le petina občin je brez dolga, med njimi tudi devet od sedemindvajsetih gorenjskih.

Najbolj zadolžena občina na Gorenjskem je škofjeloška, ki je imela ob koncu leta 2009 za 8,3 milijona evrov dolga, še leto poprej le 2,2 milijona. Mestna občina Kranj ji sledi z zneskom 8,2 milijona, njena zadolženost pa se je v letu dni več kot podvojila. S 4,6 milijona evri dolga jima sledi občina Tržič, ki ima v primerjavi z letom poprej še enkrat večji dolg. Če so gorenjske občine še ob koncu leta 2008 bankam dolgovale 18,8 milijona evrov, so sedaj zadolžene za skoraj 39 milijonov, na vsakega Gorenjca pa bi tako po izračunu prišlo za 125 evrov dolga. Najbolj zadolžena na število prebivalcev je znova občina Škofja Loka s skoraj 368 evri, druga občina Komenda, kjer je dolg na prebivalca 302 evra, skoraj enak znesek smo izračunali tudi za občino Tržič. V primerjavi z najbolj zadolženimi občinami v Sloveniji, kjer dolg na prebivalca znaša tudi do dva tisoč evrov, so te številke videti še razmeroma nedolžne.

Le petina brez dolga

S podatki so nam postregli na ministrstvu za finance, kjer v skladu z zakonom o financiranju občin izdajajo soglasje za vsako zadolžitev občin, pri katerem črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu. »Podatki za leto 2009 kažejo, da se je globalni obseg zadolževanja občin v primerjavi s preteklim letom povečal za 50 odstotkov (po posameznih občinah zelo različno), vendar je v državi še vedno 41 občin (19 odstotkov), ki niso še nič zadolžene. Lani so na ministrstvo za finance poslale zahtevo za izdajo soglasja za zadolžitev 103 občine. Po preveritvi poslanih podatkov in skladno z izpeljanimi postopki, ki jih za zadolževanje predpisuje pravilnik o postopkih zadolževanja občin, so bila tem občinam tudi izdana soglasja za zadolžitev v skupni višini 185,6 milijona evrov,« sporočajo z ministrstva za finance. Trenutno poslujejo vse občine normalno, imata pa blokiran račun Občini Gornji Petrovci in Štore zaradi pravnomočnih sklepov sodišč.

Dolg zaradi naložb in evropskih evrov

Kje tiči razlog, da se občine toliko zadolžujejo? V občini Škofja Loka pravijo, da izvajajo obsežen razvojni in investicijski program. Navajajo, da so zgradili servisno cesto v industrijski coni na Trati, gradi se poljanska obvoznica, zgrajena je športna dvorana na Trati, telovadnica pri šoli Jela Janežiča, več cestnih odsekov, letos bodo začeli z gradbenimi deli za celovito ureditev komunale in oskrbe z vodo na območju porečja Sore. Zadolževanje se jim zdi ob tolikšnem investicijskem zagonu nujno, izkoristiti pa želijo tudi državna in evropska nepovratna razvojna sredstva. Kljub sedanjemu dolgu (8,3 milijona evra) se bo občina lahko glede na sprejeti proračun lahko zadolžila še za dodatnih 1,8 milijona evrov. Letno odplačujejo obrok dolga v višini 560 tisoč evrov in 270 tisočakov obresti. Na oddelku za finance v občini pravijo, da višina dolga še ne ogroža rednega delovanja občine. Občasno se zaradi finančno gospodarske krize pojavljajo le krajše likvidnostne težave. »Na občini pa se tudi zavedamo, da bo po tako intenzivnem investicijskem obdobju obseg investicij potrebno nekoliko omejiti in jih prilagoditi ekonomskim razmeram,« še dodajajo v Škofji Loki.

Dolg zaradi poslovne cone

Absolutni znesek dolga v občini Komenda (ob koncu minulega leta 1,5 milijona, leto poprej 1,8 milijona evrov) sicer ne bode v oči, pozornost pa zbudi, ko ga izračunamo na število prebivalcev. Na vprašanje o vzrokih za zadolženost so z občine Komenda najprej z nami polemizirali o oktobra lani objavljeni informaciji, da je občina Komenda najbolj zadolžena na prebivalca na Gorenjskem, češ da je šlo za zavajajočo in nepopolno informacijo. »Podatki o primanjkljaju občin so bili lani vzeti iz bilance prihodkov in odhodkov. Vemo pa, da je proračun občine sestavljen iz treh bilanc: poleg navedene še iz računa finančnih terjatev in naložb in iz računa financiranja, ki izkazuje zadolževanje in odplačila dolgov občine,« zatrjujejo v Komendi, češ da takrat podatki v tisku niso odražali dejanskega finančnega stanja občine. Sicer pa sedanji dolg seže v leto 2007, ko se je iztekel rok za poplačilo lastnikom zemljišč v tako imenovani Poslovni coni II. S plačilom 15 milijonov evrov 250 lastnikom niso zamudili niti en dan. Tisto leto so v prvem delu cone zgradili komunalno infrastrukturo, naredili povezavo s čistilno napravo v Domžalah, gradili plinsko omrežje, kanalizacijo, urejali vas Križ, Glavarjevo cesto, šolske prostore, dodatne prostore za varstvo najmlajših … »Sicer pa sedanji dolg lahko primerjamo z mesečnim odplačilom 40 evrov pri tisoč evrih prihodka,« pojasnjujejo v Komendi. Navajajo tudi nadaljnje načrte, povezane s poslovno cono, kar bo osnova za nadaljnji razvoj občine in tudi za vračilo posojila. Slika bi bila že ta hip drugačna, pravijo, če se ne bi nerazumljivo dolgo vlekli postopki za investicijsko nadaljevanje (odprtje) poslovne cone, saj je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja trajal dve leti. V tem času pa je svoje naredila tudi recesija.

Vzrok so naložbe 

V Mestni občini Kranj, kjer se je dolg iz prejšnjega leta potrojil, pravijo, da so se zadolžili zaradi investicij, predvidenih v načrtu razvojnih programov za leto 2009. Višino možnega dolga določa zakon o financiranju občin. Glede na lanske podatke bi bil lahko strošek financiranja kreditov okrog tri milijone evrov, kar pomeni, da je v Kranju kreditni potencial zaseden nekje okrog 30-odstotno. V kolikšni meri dolgovi ovirajo poslovanje občine? V Kranju pravijo, da je za financiranje dolga (odplačilo glavnic in obresti) v letošnjem proračunu predvidenih 937 tisoč evrov. V Radovljici pa vzrok za višji znesek zadolženosti pojasnjujejo z najemom dveh namenskih posojil: 1,5 milijona za poplačilo stroškov gradnje vrtca na Posavcu in 1,2 milijona evrov za infrastrukturo v občini. Drugi kredit je občina najela zaradi nižjih proračunskih prihodkov v letu 2009 od planiranih, do česar je prišlo predvsem na račun krize v gospodarstvu. »Dolg je v okviru zakonsko dovoljene zadolžitve in ne predstavlja ovir pri delovanju občine,« pravijo v Radovljici.

Podatki o stanju in spremembah zadolžitve občin

Vir: Ministrstvo za finance