Ko ni niti za hrano

Centri za socialno delo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer prejemajo vse več prošenj za socialno podporo, tudi na Gorenjskem. Na območju Upravne enote Kranj je lani število prosilcev za denarno pomoč naraslo za 45 odstotkov v primerjavi z letom poprej, je povedal Marjan Podbevšek, direktor Centra za socialno delo (CSD) Kranj.

Lani so se izplačila različnih denarnih pomoči na nacionalni ravni povečala približno za polovico, predvsem enkratne izredne pomoči. Kakšen je bil porast na območju Upravne enote Kranj?

»Gospodarska kriza je lani tudi v Kranju segla v vse pore življenja. Prosilcev za denarno pomoč je bilo 5.240 oz. 45 odstotkov več v primerjavi z letom poprej. Številni dobivajo redno denarno pomoč, ki ob izpolnjevanju zakonskih kriterijev ni omejena, torej jo posameznik oz. družina lahko prejema dalj časa. Cenzus oz. minimalni dohodek za preživetje je relativno nizek. Posamezniku, ki živi sam in nima dohodka, pripada 226,80 evra, v primeru nižjega dohodka mu izplačamo razliko do tega zneska. Za drugega posameznika v družini se dobi 70 odstotkov tega zneska, za otroka pa 30 odstotkov, kar pomeni, da na primer cenzus za tričlansko družino znese 453,60 evra. Ker je cenzus relativno nizek, življenje pa drago, so se mnogi obračali na nas za izredno denarno pomoč. Lani smo prejeli kar 1.600 prošenj, leta 2008 pa okoli tisoč. Izredno denarno pomoč pridobijo tisti, ki so se znašli v hudi stiski in njihovi dohodki ne dosegajo minimalnega standarda preživetja. Izplačuje se v enkratnem znesku, izjemoma za obdobje treh mesecev, na primer ko gre za požar, poplavo, potres.«

Koliko vlog ste prejeli v prvih mesecih letošnjega leta? Se stanje izboljšuje?

»Žal ne. Število tistih, ki ne morejo preživeti sami, postopoma narašča. Letos smo prejeli že 1.600 prošenj za denarno pomoč.«

Kaj prosilci navajajo kot glavne razloge za pridobitev pomoči?

»Zelo različno, od tega, da nimajo niti za hrano, plačilo elektrike, položnic za stanovanje … Nekateri nimajo denarja za šolske potrebščine otrok, jeseni mnogim zmanjka za ozimico in kurjavo. Ob tem moram dodati, da je Mestna občina Kranj, ki je že pred leti začela namenjati del denarja za ublažitev socialnih stisk občanov Kranja, lani pomagala do ozimnice, ogrevanja, nakupa šolskih potrebščin kar 181 osebam. Tudi tu moramo upoštevati kriterije Zakona o socialnem varstvu, torej kriterije za dodelitev denarne socialne pomoči. Kranjska občina je za socialno najšibkejše pripravila tudi razdelilnico hrane, letos bomo s 45 prišli že na 80 obrokov na dan.«

Ali so se glede na porast prošenj pogoji za dodelitev pomoči zaostrili?

»Cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči se je nazadnje spremenil z lanskim julijem, ostali kriteriji za dodelitev denarne socialne pomoči so že dalj časa enaki. Predvidoma se bodo spremenili z novim letom, v pripravi je namreč nova zakonodaja, ki bo prinesla spremembe v dodeljevanju socialnih transferov. Pričakujemo nekoliko višji minimalni dohodek, pri dodeljevanju pa bomo iz različnih dodatnih baz podatkov preverjali tudi materialno stanje posameznika. Na ta način bo razdeljevanje denarne pomoči bolj transparentno in tudi pravičnejše.«

Se lahko zgodi, da denarnih pomoči enostavno zmanjka?

»Na to centri za socialno delo nimamo vpliva, zadolženi smo le, da preverjamo upravičenost za izplačilo državne pomoči. Po zagotovilih ministra je za socialne transfere v proračunu zadosti denarja. Seveda pa skušamo na različne načine spodbujati upravičence do pomoči k aktivnim oblikam iskanja poti iz stiske. Brezposelni morajo biti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in aktivno iskati zaposlitev. Če po šestih mesecih ne najdejo rešitve, lahko na center za socialno delo podajo ponovno vlogo in se jim, če izpolnjujejo kriterije, pravica podaljša. Na zavodu za zaposlovanje so jim na voljo tudi razne oblike subvencioniranja zaposlovanja težje zaposljivih kategorij.«

Kateri sloji ljudi so se znašli v največji stiski?

»Opažamo, da je vse več družin, ki enostavno ne morejo preživeti. En starš ima minimalno plačo, drugi je brezposeln, preživljata več otrok … Med upravičenci do denarne pomoči je letos najbolj ogrožena starostna skupina 27-45 let, ki je bila doslej najbolj aktivna, kar je kar velik problem. Upokojenci z minimalnimi pokojninami in družine z enim dohodkom, ki malce presegajo cenzus za dodelitev redne denarne socialne pomoči, pa prihajajo po izredne denarne pomoči. Sicer pa so v prvi polovici lanskega leta na center za socialno delo pogosto prihajali posamezniki, ki so že prej morali zategovati pasove in so s strahom zrli v prihodnost. Skrbelo jih je, kako bodo preživeli, ko se bo kriza še poglobila, na kakšne načine jim bomo lahko pomagali … Opažamo, da so se ljudje začeli bolj odprto pogovarjati o svojih težavah. Včasih smo Slovenci zelo neradi govorili o socialnih stiskah, tega so se socialno šibkejši sramovali. Mnogi so težko prišli k nam prosit za pomoč, a jih je stiska prisilila, da so začeli govoriti o tem in iskati nasvete, kako ukrepati v primeru, da se jim bo hudo zalomilo. Velik problem se pojavlja pri določenih posameznikih, ki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči in so razočarani nad omenjenim cenzusom, saj kar ne morejo verjeti, da imajo po zakonu dovolj sredstev za osnovno preživetje, dejansko pa nimajo niti za poplačilo rednih obveznosti, kreditov. Taki posamezniki dobesedno obsedijo pri nas, se znesejo na nas …«

Ali lahko opišete konkreten primer družine, ki se je znašla v hudi stiski?

»Petčlanska družina s tremi otroki živi v podnajemniškem stanovanju. Oče ima dobrih 400 evrov plače, mama je bila prijavljena na zavodu. Minimalni dohodek za petčlansko družino je 589,68 evra, zato je bila družina upravičena do okoli 190 evrov pomoči. A ker je bila mama po zakonskih kriterijih izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, se je ni več upoštevalo pri obračunu za dodelitev denarne socialne pomoči, zato družina ni bila več upravičena do denarne socialne pomoči. Večina poprej pripadajoče denarne pomoči je šla za poplačilo položnic, za hrano skorajda ni ostalo nič, otroci pa hodijo v šolo … Skupaj smo potem iskali rešitve, na Rdečem križu so prejeli prehranske pakete, družino imamo tudi na seznamu prejemnikov pomoči podjetij in posameznikov, ki se obrnejo na nas z željo pomagati pomoči potrebnim. Resnično si je težko predstavljati, kako se petčlanska družina s takšnimi dohodki prebije skozi mesec, neverjetno je, da so otroci kljub hudi socialni stiski v šoli relativno uspešni.«

Na katerih področjih se še odražajo posledice ekonomske stiske?

»Zagotovo je več nasilja v družini. Pojavljajo se duševne in psihične stiske, uživanje prepovedanih drog in alkohola, čeprav centri za socialno delo natančnih podatkov o porastu tega nimamo. Prihaja tudi do zapletov pri razvezanih starših zaradi nezmožnosti plačevanja preživnine za otroke, pri izvajanju stikov z otroki …«