Ko se les vozi in ne vlači ...

Društvo lastnikov gozdov Gorenjske je v petek v gozdu v bližini Bistrice pripravilo predstavitev delovanja nakladalnih gozdarskih prikolic, uporabo polietilenske vrvi na vitlu in druge opreme za delo v gozdu.

Bistrica – Kot je povedal tajnik društva Martin Umek, sicer vodja kranjske krajevne enote zavoda za gozdove, ima uporaba gozdarskih nakladalnih prikolic številne prednosti. Ker se les vozi in ne vlači po tleh, je manj poškodovan, manjše so poškodbe sestojev, poti in tal, možne so daljše spravilne razdalje, za strojnika je delo manj naporno … No, razlika je (v primerjavi z vitlom) tudi v ceni! Gozdarska prikolica stane od deset do petdeset tisoč evrov, zato se je tudi ne splača kupovati za manjše količine lesa. In kaj morajo lastniki gozdov dobro premisliti pred odločitvijo za nakup? Kot je dejal dober poznavalec tovrstnih prikolic, morajo razčistiti, za kaj jo bodo uporabljali – le za dovoz do kamionske ceste, samo za prevoz po cesti ali za oboje, kakšna je moč traktorja, kako široke so poti v gozdu, bodo vozili dolge ali bolj kratke hlode…

Na Gorenjskem je le malo lastnikov gozdov, ki imajo vitel s polietilensko vrvjo, med njimi je tudi kmet Miloš Benedik z Lavtarskega Vrha. »Njena prednost je predvsem v tem, da je veliko lažja, povzroča manj poškodb na drevju in je manj nevarna ob pretrganju,« je dejal Miloš in še dodal: »Če vlečeš v breg šestdeset do sedemdeset kilogramov težko žičnato vrv, je to veliko težje kot enako dolgo polietilensko vrv, ki tehta le šest do sedem kilogramov.«

Po predstavitvi gozdarske opreme je bil v Naklem še občni zbor društva, na katerem so obravnavali poročila o lanskem delu in letošnji program ter za predsednika znova izvolili Poldeta Kordeža iz Železnikov. Društvo šteje 65 članov, v prvem letu delovanja je pripravilo dve ekskurziji in pomagalo lastnikom pri pripravi lesa za licitacijo na avstrijskem Štajerskem, pred kratkim pa je odprlo svojo spletno stran.