Kar stoje bi zaspal

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Motnje spanja prizadenejo do tretjino ljudi. Nezdravljene motnje spanja, ki povzročajo neobvladljivo prekomerno dnevno zaspanost, imajo lahko hude posledice.

Motnje spanja prizadenejo do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti (insomnije), za katerimi trpi več kot 20 odstotkov celotne populacije, sledijo motnje dihanja med spanjem (deset odstotkov celotne populacije), do deset odstotkov starejše populacije pa ima tudi sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju. Nezdravljene motnje spanja, ki povzročajo neobvladljivo prekomerno dnevno zaspanost, imajo lahko hude posledice. Porušenje našega naravnega ravnovesja med budnostjo in spanjem je pogost vzrok za utrujenost, zaspanost, raztresenost, glavobol in vrtoglavico. Motnje spanja so povezane tudi s telesno odpornostjo, povišanim krvnim tlakom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci. Dolgotrajne nezdravljene motnje spanja, kot je motnja dihanja med spanjem, lahko vodijo tudi v razvoj sladkorne bolezni, cerebro-vaskularnih bolezni in so lahko vzrok nenadne smrti med spanjem. »V Sloveniji žal epidemioloških študij motenj spanja nimamo. Glede na napotitve bolnikov v Ambulanto za motnje spanja in glede na število napisanih receptov za motnje spanja pa vemo, da so te težave zelo pogoste. V specialistično obravnavo bolnike dobimo zelo pozno, ko so ponavadi že prisotne hude posledice,« je povedala doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja Ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.

Najpogostejša motnja, ki jo obravnavajo osebni izbrani zdravniki, je nespečnost. »Cilji obravnave motenj spanja na osnovni ravni naj bi bili prepoznati motnje spanja kot vzrok utrujenosti čez dan, izključiti sekundarne motnje izčrpanosti pred specialističnimi pregledi in preprečiti zdravstveno ogroženost bolnikov,« je poudarila asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in dodala: »Osebni zdravnik, ki svojega bolnika v njegovem bio-psiho-socialnem okolju najbolje pozna, mora biti še posebej pozoren na bolnikove razmere na delovnem mestu in druge okoliščine, ki v primeru suma na narkolepsijo ali druge motnje spanja terjajo določene prilagoditve v smislu bolnikove varnosti.«

Narkolepsija

Narkolepsija je sicer redka bolezen motenj spanja, a je kljub značilnim simptomom še zmeraj redko in prepozno diagnosticirana. Od prvega simptoma do ustreznega zdravljenja pogosto preteče tudi pet let ali več. Prvi simptom narkolepsije je običajno prekomerna dnevna zaspanost. Pojavi se lahko kadarkoli v življenju, najpogosteje v dobi odraščanja ali zgodnji odrasli dobi, nekje med 15. in 30. letom. Ker se velikokrat bolnikov z narkolepsijo dlje časa ne prepozna, so pogosto ocenjeni kot leni, nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki. Narkolepsija prizadene 50 na 100 tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa imamo le nekaj čez 40 prepoznanih narkoleptikov. Le s pomočjo ustreznega zdravljenja lahko bolniki z narkolepsijo znova zaživijo zadovoljno in ustvarjalno življenje, saj je bolezen doživljenjska. Bolniki sami pa si lahko pomagajo z načrtovanim kratkim spanjem čez dan.

Kar četrtina vseh povzročenih prometnih nesreč je posledica zaspanosti za volanom. »Do sedaj so lahko v Sloveniji nezdravljeni narkoleptiki, ki pogosto zaspijo tudi za volanom, brez omejitev vozili motorna vozila. V pripravi je že nov pravilnik za voznike, ki bo usklajen z evropskim. V njem bodo upoštevani tudi bolniki z narkolepsijo, ki nezdravljeni niso primerni za amaterske ali poklicne voznike, zato potrebujejo nadaljnjo obravnavo. Pri redno vodenih in zdravljenih bolnikih se bo individualno odločalo o sposobnosti vožnje,« je še povedala doc. dr. Leja Dolenc Grošelj.