Krvoločni ubijalski psi

V Jeseniških novicah z dne 19. marca sem zasledil članek gospe mag. Silvane Gasar z naslovom Krvoločni ubijalski psi.

Teorija gospe Gasar o psih je res lepa, da ne rečem idealna. Žal. Že kot otroka me je napadel in oklal pes, čeprav ga nisem z ničimer izzival. Priznati moram, da imam od tedaj pred psi strah. To dejstvo psi hitro začutijo, zato sem imel večkrat probleme s psi. Tako sem približno pred mesecem, ko sem šel na bližnji hrib, srečal tipično slovensko družino, ki so jo sestavljali ona, on in pes. Pes je bil seveda spuščen in se je takoj zakadil vame in me zgrabil za komolec, čeprav mi je lastnik zagotavljal, da mi ne bo pes nič naredil! Če bi takrat srečali srno, bi psa ustavila kvečjemu krogla iz puške. Da psi niso take ovce, kakor jih vi opisujete, priča tudi dejstvo, da moj sosed hodi na svojo parcelo z nožem ali sekiro, ker se boji napada psov, saj ga je na isti poti eden ugriznil v trebuh!

 

Ja, na Pokljuki imamo tudi volka, ki je do jeseni lanskega leta raztrgal dvanajst muflonov, jelenov in srnjadi. Poleg tega je zaklal kakih trideset ovac, čeprav po vaši teoriji trganje in grizenje sploh ni njihov cilj. Torej se je to zgodilo čisto nehote! Sprašujem se, če bi ga srečali nekje na samem na Pokljuki to zimo, bi še imeli tako idealizirano mnenje?

 

In še nekaj – velja tudi za druge zveroljubce, pravite, da ste ljubitelji živali. Zakaj si denimo namesto psov ne omislite koze, zajca ali kakšne druge živali?!

 

Tako so pa v zavetiščih za živali praviloma z redkimi izjemami, le psi in mačke. Torej živali iz rodu zveri.

 

Na svetu je približno milijarda lačnih ljudi! Ali ne bi bilo bolj humano najprej poskrbeti zanje kot pa za živali v zavetiščih, ki jih nihče ne mara. Če pa že so, potem v strah in jezo drugim ljudem?

 

V Sloveniji imamo registriranih 216 tisoč psov. Za mačke se pa sploh ne ve točne številke. Predlagam, naj se razpiše davek na mačke in pse!

 

Jože Kogoj,

Spodnje Gorje