Naravni porod v porodni hiši
Mlada mamica Tina Hauptman z Bleda je svojo drugo hčerko Zalo rodila v porodni hiši v sosednji Avstriji. "Vsako žensko bi peljala tja!" je nad svojo porodno izkušnjo navdušena Tina.
»Glavni motiv, da sem se odločila za porod v porodni hiši v Avstriji, je bil ta, da nisem hotela pustiti prvorojenke Ajde doma ... Poleg tega sem želela roditi na drugačen, bolj naraven način, pri katerem med porodom poslušaš sebe, svoje telo in slediš svojim občutkom,« pripoveduje 33-letna Tina Hauptman z Bleda, mamica štiriinpolletne Ajde in skoraj dveletne Zale. Medtem ko je Ajdo rodila na klasičen način v kranjski porodnišnici (in to brez vseh problemov, z lepo izkušnjo), se je pri Zali odločila za naraven porod v porodni hiši v sosednji Avstriji, v kraju Marija na Zilji (Maria Saal), deset kilometrov od Celovca. Lastnica porodne hiše (v Avstriji delujejo tri in so alternativa porodom v porodnišnicah) je Susanne, nekdanja babica, ki živi v hiši in skrbi za porodnice in njihove družinske člane pred porodom, med njim in po njem. Pri porodih pomagajo štiri babice, ki po Tininih besedah svoje delo opravljajo res s srcem. Ena od njih je Christine, ki je bila navzoča tudi pri porodu male Zale junija pred dvema letoma. Tina je že med nosečnostjo poleg obiskov pri svoji ginekologinji v Sloveniji vsak mesec z izvidi hodila tudi k babici Christine v porodno hišo. Christine je vsakič pogledala izvide, pregledala Tino in se z njo veliko pogovarjala o njenih željah, potrebah, ji razjasnila vse nejasnosti ...
Popkovine niso prerezali
»Rok sem imela 5. junija, večer pred tem sem dobila popadke in ob desetih zvečer smo vsi skupaj, partner Miloš, takrat dveinpolletna Ajda in jaz sedli v avto in se odpeljali v Avstrijo. Babica me je pregledala, a ker sem imela neredne popadke, je presodila, da bo trajalo še nekaj časa ... Dve minuti do pol štirih sem jo prebudila, ker so se začeli močni popadki. Med njimi sem prilagajala položaje, ki so mi najbolj ustrezali, vse je šlo zelo naravno in tri minute čez štiri sem, v položaju na kolenih, rodila Zalo,« o porodu pripoveduje Tina. Miloš in Ajda sta medtem spala v sosednjem prostoru. »Eden od razlogov, da sem šla rodit v Avstrijo, je tudi ta, da sem hotela, da popkovino pustijo pri miru, saj novorojenček preko nje prejme še vedno bogato zalogo izredno kvalitetne krvi. Gre za tako imenovani lotus porod, pri katerem popkovine ne prerežejo, temveč jo pustijo pritrjeno na novorojenčka ter na posteljico, ki se porodi v tretji porodni dobi. Novorojenček, popkovina in posteljica so tako tretirani kot ena enota. Popkovina se v treh do petih dneh posuši in odpade sama. S tem se zmanjša možnost okužbe popka, hkrati pa se izognemo invazivnemu posegu rezanja popkovine.« Tina je Zalo takoj po porodu vzela k sebi, niso je niti umivali niti takoj oblekli. »Odtlej sem jo imela ves čas pri sebi ... Zjutraj je Miloš pripeljal Ajdo, ki se je takoj stisnila k nama in rekla: 'Zdaj dobimo še Matica in Ano, pa smo ...'« Družinica je v porodni hiši ostala štiri dni, medtem pa je zanje skrbela lastnica Susanne, ki kuha biološko hrano, pomaga pri negi novorojenčka in je vedno na voljo za pomoč in nasvet. Tina pravi, da gre za pravo razvajanje in »odklop« od običajnega življenja. Vse v porodni hiši je naravno, leseno, lastnica prideluje biološko hrano in uporablja naravna čistila.
Če poslušaš sebe, veš vse!
»Vsako žensko bi peljala tja!« je nad svojo porodno izkušnjo navdušena Tina, ki je tudi sicer naklonjena naravnemu načinu življenja. Kot pravi, pri vzgoji posluša predvsem hčerki in sledi svojim občutkom. Tako ni uporabljala otroških vozičkov, temveč je deklici nosila v ruti, vsa družina spi skupaj v eni, veliki družinski postelji. Tina deklic tudi nikoli ni pustila jokati, veliko ju je imela v naročju, dolgo ju je dojila (Zalo doji še vedno), prav tako je uspela, da sta zelo zgodaj nehali uporabljati pleničke. Ajda obiskuje radovljiški waldorfski vrtec, medtem ko je Zala še doma pri Tini. A kasneje bo v waldorfski vrtec vpisala tudi njo, prav tako bosta obe deklici obiskovali waldorfsko šolo. Zgovorna in sproščena Tina pravi, da pač vse v življenju dela nekoliko drugače, po svoje. Pri tem pa sledi predvsem enemu vodilu: »Če poslušaš sebe in otroka, vse čutiš in vse veš!«