Logos: elektronska revija

Ste naročeni na katero od književnih, filozofskih ali drugih humanističnih in družboslovnih revij?

Večinoma najbrž ne. Pa nič hudega: v tem zapisu bi rad opozoril prav na možnost, da se lahko vsak od vas brezplačno in kadarkoli naroči na eno najboljših e-revij te vrste, na Logos, »mednarodno večjezično elektronsko revijo za kulturo in duhovnost«. Greste na spletno stran www.kud-logos.si/index.asp in tam si lahko preberete marsikaj, predvsem pa e-revijo Logos. Povod za ta zapis je njena najnovejša številka (1-2, 2010), v arhivu pa si lahko preberete ali vsaj ogledate tudi prejšnje, jih je kar enajst (od 2001), vseh skupaj torej že dvanajst. Prvi mož tega duhovno elektronskega početja je Gorazd Kocijančič, filozof, pesnik in prevajalec, ki je bil za svoje monumentalno delo prevoda Platonovih Zbranih del razglašen za Delovo osebnost leta 2004, zanj pa je 2005 dobil tudi Sovretovo nagrado slovenskih književnih prevajalcev in za zbirko esejev Tistim zunaj 2004 Rožančevo nagrado. Kocijančič je ustanovitelj in prvi predsednik KUD Logos ter urednik knjižnih zbirk te založbe: Logos (že 29 naslovov), Poezije (15 prevedenih zbirk), Collectanea, Posebne izdaje, Philologos, e-knjižna zbirka …

Če bi vas vprašali, kaj je logos, bi znali odgovoriti? »Logos pomeni besedo, misel in smisel. Logos je prostor smiselne komunikacije in besednega ustvarjanja. Območje mišljenja, mesto poezije, medij književnosti. In vendar logos ne nosi le pesništva in mišljenja. Je tudi vznik smisla in strukture, ki omogoča nastanek pristne glasbe in likovne stvaritve. In ne navsezadnje lahko označuje tisto, kar radikalno presega vsako človeško besedo in misel: absolutni Smisel. Logos je tisto ime Absolutnega, ki je bistveno določalo evropsko izročilo: od Heraklita Efeškega do Janeza Evangelista, od Besede-Dogodka hebrejskih prerokov do mistične Besede, rojene v duši, in Pojma nemških idealistov. Logos je Beseda, ki ne izključuje poslednje Tišine.« Tako piše na Logosovi spletni strani, v nadaljevanju pa še, kdo so člani kulturno umetniškega društva tega imena. »Člani društva KUD LOGOS so kristjani različnih denominacij, evangeličani, pravoslavni in katoličani, ki pa si želijo ustvarjati in komunicirati v povsem svobodnem prostoru, nadinstitucionalnem in nenadzorovanem, nadkonfesionalnem in povsem odprtem za različna duhovna izročila ter miselna iskanja sodobnosti. KUD LOGOS zato združuje prijatelje široko razumljenega logosa: prijatelje prave poezije in mistike, smiselne filozofije in glasbe, likovne umetnosti in teologije: tako iskalce kot tiste, ki so prepričani, da so že našli odločilno besedo svojega življenja in želijo soustvarjati kulturo smisla, kulturo, ki živi iz različnih duhovnosti.«

In kaj vse lahko preberemo v letošnji izdaji e-Logosa? V hrvaščini besedili Jasminke Domaš, predstavnice sodobne hrvaške judovske književnosti; v angleščini razpravo Matjaža Črnivca o teologiji prevoda in G. Kocijančiča o času in hipostazi; v ruščini tekste Pavla Raka in Bele Ulanovskaje; v slovenščini pesmi Miljane Cunta in pesniško razpravo G. Kocijančiča; o »obratu grštva« pišejo Jan Ciglenečki, Riccardo di Giuseppe, Giorgio Colli in Vid Snoj; v razdelku Očetje nam iz davne preteklosti spregovori sv. Izak Sirski, v rubriki Logika sodobne umetnosti pa iz sedanjosti Jožef Muhovič; pod nadnaslovom Provokacija mišljenje »izzivajo« Sergio Quinzio, Jacques Ellul in Matic Kocijančič; edino recenzijo (v italijanščini) je napisala Špela Pahor.

Mojo posebno pozornost je pritegnil razdelek Drugačna krščanstva in v njem Petrov, Tomažev in Marijin evangelij ter Pismo Reginu (razprava o vstajenju), vse v prevodu Jana Ciglenečkega. »Pojmovanje vstajenja, kakršno srečamo v tem spisu, močno odstopa od ortodoksnih soterioloških predstav, kjer je individualno vstajenje postavljeno v nedoločeno prihodnost. V nasprotju s tem je v Pismu Reginu vstajenje razumljeno kot permanentno vračanje v enotnost izvornega bivanja, ki se vselej dogaja 'tukaj in zdaj'. Duhovno vstajenje tako pomeni osvobajanje božanske narave v človeku od materialnega sveta, čigar območje je v gnostični misli pojmovano kot iluzija.« Za sklep tega zapisa pa naj bo zadnji, 114. fragment Tomaževega evangelija. »Simon Peter jim je rekel: 'Naj Marija odide od nas, zakaj ženske niso vredne življenja.' Jezus pa je rekel: 'Glejte, jaz sam jo bom vodil in iz nje naredil moškega, tako da bo tudi ona postala živi duh kakor vi moški. Zakaj vsaka ženska, ki bo iz sebe naredila moškega, bo vstopila v nebeško Kraljestvo.'« Je torej Jezus sam rekel, da je lahko tudi ženska duhovnik?