Pravi bohinjski žganci

Center za trajnostni razvoj podeželja skupaj z Gorenjskim glasom zbira predloge za najboljšo gorenjsko jed, s katerimi želimo obuditi pripravo dobrih domačih jedi. Prejeli smo nekaj predlogov, med njimi so tudi bohinjski koruzni žganci ...

Bralce Gorenjskega glasa prosimo, naj nam svoje predloge za domače jedi pošljejo na naslov: Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Strahinj 99a, 4202 Naklo z napisom »Gorenjska domača jed«.

Žgančke mu bom skuhova,

z ocvirki zabeliva,

ko bo ocvirke dol pobrav,

še mlekca bom doliva …

(Iz slovenske narodne)

 

Žganci, ena od sestavin naše dediščine, so značilna slovenska jed, ki je po vrhu vsega še najstarejša. Razvili so se iz soka, t. j. na vodi zakuhane koruzne moke in močnika. Gorenjski žganci so nekoliko drugačni od drugih žgancev, ločijo se po videzu in pripravi. Bohinjski koruzni žganci so poznani daleč naokrog kot kulinarična posebnost, a edina možnost za njihovo pokušino je na tradicionalni prireditvi - Kravjem balu.

 

Bohinjski koruzni žganci niso polenta in še manj različica instant koruznih žgancev. Po okusu so jim le malo podobni žganci iz navadne koruzne moke. Pravi bohinjski žganci so posebnost - narejeni iz koruze trdinke bohinjke. Ta sorta koruze ima okroglo črno-rdečkasto zrnje. Storži koruze se od drugih vrst razlikujejo predvsem po barvi, ki je temnejša, rdečkasta, bakrena, pisana. Moka, pridobljena z mletjem te koruze, ima bolj grobo sestavo in je rjavkasto rumene barve. Včasih koruzne moke niso presejali, vsebovala je še otrobe. Danes gospodinje v Bohinju pripravljajo žgance še vedno na enak način, kot so jih kuhale njihove prababice in stare mame. Pripravljajo jih po spodaj opisanem postopku. Skrivnost, ki so nam jo izdale, je, da jih vedno kuhajo v istem loncu.

 

Sestavine za pripravo koruznih žgancev: 60 dag koruzne moke, 2,5 l vrele vode, 2 žlički soli, 15 dag maščobe (olje, mast, maslo ali margarina), 10 dag ocvirkov.

 

Priprava po navodilih bohinjskih gospodinj: Gorenjske ta drobne žgance pripravimo tako, da koruzno moko zakuhamo v vrelo slano vodo. Kepo koruzne moke nekaj časa pustimo pokrito, da dobro prevre, nato jo na sredini prekrižamo z vilicami, da nastane luknja, skozi katero »privre« voda. Vre naj počasi in ne predolgo, približno pol ure. Nato nekaj žgančnice odlijemo. Vodi, v kateri se kuhajo žganci, pravimo žgančnica, v Bohinju pa odlijač.

 

Pri odlivanju odvečne vode pazimo, da žgančnice ne odlijemo preveč ali premalo. V primeru, da smo odlili premalo, so žganci lahko preveč mokri. Samo praksa kuhanja da pravi občutek, koliko vode je potrebno odliti, da je ravno prav. Lonec z moko nato znova postavimo na štedilnik. Žgance z vilicami dobro premešamo, da se popolnoma zdrobijo. Mešamo od zgoraj navzdol. Če so žganci presuhi, jim dolijemo še malo žgančnice. Lepše se mešajo, če med mešanjem dodamo malo maščobe. Zmešane žgance nato še malo zapečemo. Pri tem jih počasi večkrat premešamo, da se ne prismodijo. Ko so malo hrustljavi, jih pretresemo v skledo za serviranje in jih zabelimo s segretimi ocvirki.

 

Na kmetih so bili žganci včasih vsakdanja jed, nekakšen nadomestek za kruh. Pogostokrat so predstavljali glavno jutranjo jed pred začetkom večjih del npr. v gozdu, na polju, pred žetvijo ali košnjo. Danes jih zabeljene z ocvirki, zaseko, tropinicami ali z jajci lahko ponudimo kot samostojno jed ali prilogo h kislemu ali sladkemu mleku, juham, obaram, omakam, pečenkam, kuhanemu kislemu zelju ali repi.

 

Včasih so bili koruzni žganci glavna bohinjska hrana, predstavljali so del življenja tudi v planinah. Najpogosteje so jih jedli v kombinaciji s sladkim mlekom. Na pomembnost te jedi kaže tudi rek, ki se je ohranil iz tistih časov, napisan v narečju: Žganc ne važe, kam'r pokaže. (Žganci ne lažejo, kamor pokažejo). Mi danes to misel že težko razumemo, pomeni pa, da se je na človeku že od daleč poznalo, da je zaužil pravo mero te hrane. Lačnim otrokom, ki so bili v času priprave žgancev doma in da so lažje dočakali skupni obrok, je mama naredila večkrat svaljek, ki so ga imenovali »žgančk«.

 

Gospodinje so kepo moke, preden so jo dale v vrelo vodo in v loncu - ko so pripravljale žgance, vedno prekrižale. Ta običaj se je na podeželju ohranil še danes. Marsikdo to jed močno ceni tudi danes – tako domačini kot obiskovalci Bohinja, zato si želimo, da njiv s koruzo trdinko ne bi zmanjkalo in da bi kite teh koruz še naprej krasile balkone in kozolce bohinjskih domačij.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 18. marec 2013 / 07:00

Osemnajst nepripetih

Radovljica - Po Sloveniji poteka preventivna akcija Pripnite se in doživite, s katero spodbujajo uporabo varnostnega pasu. V njej sodelujejo tudi gorenjski policisti, ki so v poo...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 15. junij 2017 / 16:39

Vzgoja za varnost v prometu

Kranj – Prejšnji teden sta Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj in Policijska uprava Kranj na parkirnih površinah trgovskega centra Mercator pripravila prireditev, ki je bila namenj...

Rekreacija / četrtek, 15. junij 2017 / 16:34

Vonj po morju

Učka/Vojak (1401 m) – Bi dihali morski zrak? Bi, pa še v hribe bi šli? Imam odlično idejo. Najvišji vrh Istre, le čez mejo se je treba zapeljati. Lep vzpon na istrsko kraljico.

Šport / četrtek, 15. junij 2017 / 16:31

Ovire ali opeke?

Pridejo trenutki, ko se nam zdi, da je vse narobe. Od povsod se vsipajo težave. Bolj ko jih rešujemo, več jih je. Zveni znano?

Kultura / četrtek, 15. junij 2017 / 16:30

Liparjevi pevci na koroških poteh

Obiskali so dom Pavla Kernjaka, zapeli na grobu dr. Janka Mikule in Franca Treiberja ter koroško »rajžo« sklenili s petjem v Globasnici.

Škofja Loka / četrtek, 15. junij 2017 / 16:29

Loko polepšali glasbeni nastopi

Škofja Loka – Dvanajstič po vrsti je zazvenela O'glasbena Loka, nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka po trgih, ulicah, atrijih, cerkvah in drugih kotičkih starega dela mesta. »To je lepa tradic...