V Škofji Loki ogrevajo most

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 12. april 2010 / 06:00

Lani obnovljena brv v Škofji Loki, v katero so vgrajeni grelci, da ob zmrzali ne drsi, je močno razgrela javnost. V Združenju civilnih iniciativ pravijo, da gre za norost, in zahtevajo zamenjavo tlaka in izklop grelcev, ki grejejo most.

Škofja Loka - Norost, v Škofji Loki ogrevamo most, so v Združenju civilnih iniciativ v Škofji Loki naslovili izjavo za javnost, v kateri oporekajo izbiro apnenčastega tlaka za most, češ da bi ob izbiri granita slednji ne potreboval ogrevanja. Grelci mostu (z močjo 28 kilovatov) so po trditvah združenja le v januarju porabili 4921 kilovatnih ur električne energije. S to energijo bi lahko imelo 246 tisoč slovenskih družin eno uro prižgano sijalko, pravijo civilni pobudniki, ki so kritični tudi do izvedbe klančine od brvi proti staremu delu mesta, češ da ima prestrm naklon in da bi jo morali v interesu varnosti pešcev podaljšati. Od občine zahtevajo, naj zamenja tlak in izklopi grelce, saj je ob splošni obubožanosti ljudi takšno ravnanje »zapravljiva škofjeloška posebnost«.

Na zadnji seji občinskega sveta je vprašanje o stroških gretja mostu postavil tudi občinski svetnik Anton Peršin (SDS). Na občini so na očitke odgovorili, da je most tlakovan s posebej obdelanimi ploščami iz hotaveljskega marmorja, ki preprečujejo drsenje. Tako imenovani hotaveljčan je tradicionalno lokalno gradivo, ki se uporablja tudi za gradnjo (oblogo) zunanjih objektov, utemeljujejo izbiro na občini. Odločitev o vgradnji talnega gretja pa po besedah Jerneja Tavčarja iz občinske službe za stike z javnostjo ni povezano z izbiro kamnite talne obloge, pač pa z zimskim soljenjem. Slednje razjeda in uničuje armirano betonsko konstrukcijo brvi, ob ogrevanju slednje ni potrebno, poleg tega pa talno gretje zagotavlja tudi varen prehod pešcem. V letošnji zimski sezoni je gretje »obratovalo« 457 ur, porabljenih je bilo okoli deset tisoč kilovatnih ur električne energije. Talno gretje se sicer vključi pri zunanji temperaturi plus tri stopinje in hkrati stoodstotni zračni vlagi. »Pavšalni strošek ogrevanja je v letošnji zimi znašal okoli sedemsto evrov, povsem natančen znesek bo znan po koncu sezone, ko bomo – tako kot sleherno gospodinjstvo – prejeli poračun,« odgovarjajo na občini. O klančini pa pravijo, da je varna, narejena pa je začasno, dokončno jo bodo uredili ob celoviti ureditvi Cankarjevega trga.