Pokojnina se jim odmika

Zaposlenim, ki so tik pred upokojitvijo, bo predlagana pokojninska reforma kljub postopnemu uvajanju sprememb vendarle še nekoliko odmaknila pokojnino.

Odkar je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prejšnji teden predstavilo predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi predvidoma začel veljati prihodnje leto, o njem »premlevajo« zaposleni, upokojenci, delodajalci, sindikati, … Upokojence najbolj skrbi, kako se bodo usklajevale pokojnine. Doslej so se dvakrat na leto z rastjo plač, po novem naj bi se le enkrat na leto po prilagojeni švicarski formuli, po kateri bi povišanje pokojnin 50-odstotno vezali na rast plač in 50-odstotno na rast cen življenjskih potrebščin, vendar pa uskladitev ne bi smela biti nižja od ugotovljene inflacije.

Moški naj bi delali dlje kot ženske

Med delovno aktivnimi je razpoloženje ob predlagani pokojninski reformi precej različno. Najbolj ravnodušni so lahko tisti, ki še delajo, a že izpolnjujejo pogoje za upokojitev po sedanjem zakonu ali jih bodo izpolnili do konca leta. Za to skupino se ne bo nič spremenilo, upokojili se bodo lahko po sedanjih pogojih, pri tem pa se jim bo upoštevala tudi dodana doba za vzgojo in skrb za otroke. Zaposlenim, ki so »načrtovali« upokojitev v prihodnjem letu oz. v bližnji prihodnosti, bo predlagana reforma kljub postopnemu uvajanju sprememb vendarle nekoliko prekrižala življenjske načrte. Občutili bodo zviševanje starostne meje za upokojitev pa tudi odpravo časovnih bonusov za študij, služenje vojaškega roka ter za vzgojo in skrb za otroke, pri tem pa bo leta študija in vojaščine možno dokupiti in se bodo štela v pokojninsko dobo. Po predlaganem zakonu naj bi moški pridobil pravico do starostne pokojnine pri 65 letih in ženska pri 63 letih, za oboje je pogoj najmanj 15 let zavarovalne dobe, prehod na zvišano upokojitveno starost pa bo postopen.

Za moškega, ki bo dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, in za žensko z najmanj 38 leti pokojninske dobe, se bo starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine postopno zvišala do leta 2016 na 65 oz. 63 let. Poglejmo prehodno obdobje!

Blažji pogoji

Blažji pogoji za upokojevanje naj bi veljali za tiste, ki so začeli delati pred dopolnjenim 20. letom starosti, ter za tiste, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih in delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ne bodo več mogli opravljati. Moški, ki se je vključil v obvezno zavarovanje pred 20. letom, naj bi pridobil pravico do starostne pokojnine ob dopolnitvi 60 let in 44 let pokojninske dobe, ženska pri starosti 58 let in 42 letih pokojninske dobe, a tudi v tem primeru bo prehod postopen.

Delavci na zdravju škodljivih delovnih mestih ali delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ne bodo več mogli opravljati, bodo vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje z vnaprej določenimi premijami, ki jih bo plačeval delodajalec. Delavci bodo iz te oblike zavarovanja upravičeni do poklicne in znižane poklicne pokojnine ter do dodane pokojninske dobe (četrtino za vsako leto dela), ob upokojitvi pa bodo denar lahko dvignili kot enkratno izplačilo ali ga bodo prenesli v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

»Kazen« za predčasno upokojitev

Poleg starostne upokojitve predvideva zakon tudi predčasno upokojitev. Moški naj bi pridobil pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let in najmanj 40 letih pokojninske dobe in ženska pri 60 letih in najmanj 38 letih pokojninske dobe, tudi pri tem pa naj bi uveljavili postopen prehod – pri moških do leta 2014 in pri ženskah do leta 2017. Moški, ki bo izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, a se še ne bo upokojil, bo do dopolnitve starosti 65 let lahko mesečno prejemal 20 odstotkov predčasne pokojnine, ženska pa do starosti 63 let. Če ne bo izkoristil te možnosti in bo ostal delovno aktiven, se mu bo predčasna pokojnina povečala za 0,3 odstotka za vsak mesec do dopolnitve 65. oz. 63. leta starosti. V primeru, da bo uveljavil predčasno pokojnino, pa bi se mu za vsak mesec do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino zmanjšala za 0,3 odstotka.

Zaposleni se bodo lahko le delno upokojili

Novost predlaganega zakona je delna pokojnina, s katero naj bi spodbujali podaljševanje delovne aktivnosti oz. kasnejše upokojevanje. Zavarovanec bo ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine lahko pridobil pravico do delne pokojnine, če bo še naprej delal vsaj štiri ure na dan. Delno pokojnino naj bi odmerili od predčasne ali starostne pokojnine glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost zavarovanca in v deležu, ki bi ustrezal skrajšanju polnega delovnega časa. Če bo delal pet ur na dan, bo dobil še 5 odstotkov predčasne pokojnine, ob 6-urnem delovniku 10 odstotkov in ob 7-urnem delovniku 15 odstotkov. Delno upokojeni bo torej prejemal tri vrste dohodkov – poleg sorazmernega dela plače še delno pokojnino in del predčasne pokojnine.

Daljše obdobje, a višji odmerni odstotek

Pokojninska osnova naj bi se s sedanjih 18 let podaljšala na 34 zaporednih let zavarovanja po 1. januarju 1970. Osnova se bo podaljševala postopno, vsako leto za dve leti, tako da bi prihodnje leto znašala 20 let in v letu 2018 prešla na 34 let. Ker naj bi se višina pokojnin zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove v prihodnjih letih predvidoma zniževala, naj bi uvedli t. i. kompenzacijski faktor oz. višji odmerni odstotek, s katerim bi preprečili dejansko zniževanje pokojnin.