Kapital, ki ga ni mogoče jesti

Turistična sezona se počasi približuje svojemu višku. Po podatkih Svetovne turistične organizacije pri Združenih narodih gre pri turizmu za najhitreje rastoči sektor, čeprav nanj zelo vplivajo konflikti v svetu. Lani je tako potovalo 1,4 milijarde ljudi oziroma 51 milijonov več kot leta 2013. Turizem danes že predstavlja 9,5 odstotka globalnega bruto družbenega proizvoda. Njegovo vrednost ocenjujejo na 7 bilijonov ameriških dolarjev ali 5,4 odstotka vsega svetovnega izvoza, številke pa se bodo po ocenah strokovnjakov še povečevale. Turizem je v zadnjem letu ustvaril 266 milijonov novih delovnih mest, kar pomeni, da je v tem sektorju zaposlen vsak enajsti delavec na planetu. Pri Združenih narodih so sestavili tudi lestvice turistične konkurenčnosti držav in pri tem uporabljali različne kriterije, a na nobeni od teh lestvic naše države ne najdemo ravno visoko. Tako smo recimo pri privlačnosti poslovnega okolja šele na 106. mestu, najbolje smo se odrezali pri varnosti, kjer smo pristali na štirinajstem, pri drugih kriterijih pa smo bili bolj ali manj v povprečju, saj so podatki sledeči: zdravje in higiena (37), človeški viri in trg dela (54), informacijsko-komunikacijska tehnologija (36), mednarodna odprtost (50), konkurenčnost cen (96), okoljske trajnosti (19), letalski transport (82), cestna in pristaniška infrastruktura (19), infrastruktura turističnih storitev (20), naravni viri (32) in kulturni viri (95). Pomemben podatek je, da je med prvo deseterico v svetu turistično najbolj atraktivnih držav prišlo kar šest evropskih (Španija, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Švica in Italija), ob njih pa še ZDA, Avstralija, Japonska in Kanada. Mi smo tu na 39. mestu.

Rezerv je pri nas še veliko, čeprav naš turizem s posrednimi učinki prispeva 13 odstotkov celotnega bruto družbenega proizvoda in je s 40 odstotki izvoza največji izvoznik storitev. Strokovnjaki s področja turizma ugotavljajo, da se zmanjšuje predvsem število domačih gostov, kar je verjetno posledica družbene krize.

Turizem pa ne prinaša le pozitivnih učinkov. Če ta dejavnost uide nadzoru, so posledice lahko katastrofalne. Slovenija je ravno dovolj majhna, da se vsaka napačna odločitev pozna vsem. Naša prednost je zaenkrat v še kolikor toliko neokrnjeni naravi, česar še vedno ne znamo dovolj dobro tržiti. Naši narodni parki so svojevrstna atrakcija, da o čisti vodi, ki bo že zelo hitro v prihodnosti postala ena pomembnejših dobrin, sploh ne govorimo. Nekoč sem že nosil zanimivo majico z napisom: »Šele ko bo človek pojedel zadnjo ribo, posekal zadnje drevo in onesnažil zadnjo reko, se bo zavedel, da denarja ni mogoče jesti.«

Na svetu ni veliko držav, v katerih se lahko dopoldne še kopaš v morju, popoldne pa predajaš alpinizmu v visokih gorah. Drugje so potrebni dnevi, da se prebiješ iz puščave, pragozda ali pampe, pri nas pa raznolikost narave lahko doživiš v dveh urah, kolikor porabiš iz enega do drugega konca države. To pa ima svojo ceno, ki se je moramo zavedati in jo tudi iztržiti.