Janko Zerzer živi za kulturo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. april 2010 / 06:00

V senci meteža med političnimi organizacijami Slovencev na Koroškem, v katerem odborniki Narodnega sveta koroških Slovencev niso sprejeli razpusta te organizacije, bili pa so za odstop njegovega sedanjega vodstva in za izvolitev novega, se je v Celovcu pretekli teden zgodil drug pomemben dogodek: občni zbor Krščanske kulturne zveze. Udeležili so se ga predstavniki blizu tridesetih slovenskih kulturnih društev na Koroškem, med gosti pa je sta bila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in slovenski generalni konzul v Celovcu Matjaž Longar. Krščanska kulturna zveza je skupaj s Slovensko prosvetno zvezo organizatorka in negovalka kulturne in izobraževalne dejavnosti med Slovenci na Koroškem. Za razliko od političnih organizacij obe kulturni ustanovi med seboj izvrstno sodelujeta in se dopolnjujeta. Na občnem zboru so podelili Janežičeva priznanja. Med prejemniki je tudi režiser Peter Militarev iz Medvod, ki je že sredi sedemdesetih let začel sodelovati s slovenskimi kulturnimi društvi na Koroškem. Sodeloval je na njihovih gledaliških seminarjih, na katerih so predvsem mladi igralci dozorevali po igralski in jezikovni plati, in režiral veliko odmevnih predstav, tudi na prostem, med njimi Prežihove Samorastnike in Kreftovo Veliko puntarijo v Zgornjih Vinarah ter Miklovo Zalo v Št. Jakobu v Rožu.

Krščanska kulturna zveza je dobila na občnem zboru tudi novo vodstvo. Dr. Janka Zerzerja, rojenega v Svečah v Rožu, ki je bil med letoma 1971 in 1983 podpredsednik, nato pa do preteklega tedna predsednik zveze, je nasledila Sonja Kert – Wakounig iz Škocjana ob Klopinjskem jezeru/St. Kanzian am Klopeiner See. Dolgoletni predsednik je bil na zboru deležen številnih besed zahvale za delo v dobro slovenskega jezika in kulture na Koroškem, za pospeševanje sodelovanja s kulturnimi ustanovami in kulturnimi delavci v Sloveniji ter s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Posebno skrb je namenjal slovenskemu jeziku in narečjem, tako v Rožu kot v drugih delih Koroške. Zato je spodbujal govorniške natečaje, na katerih so sodelovali in še sodelujejo dijakinje in dijaki dvojezičnih srednjih šol na Koroškem. Pozna ga veliko mladih, saj je bil profesor nemščine in zgodovine na Slovenski gimnaziji v Celovcu, nato pa profesor in med letoma 1991 in 1998 tudi ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu.