Mediji padli na izpitu

Novinarsko častno razsodišče je sporočilo, da je večina osrednjih slovenskih medijev s poročanjem o intimnostih med ravnateljem in učiteljico ene od mariborskih šol kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Državni zbor o razrešitvi Vebra

Državni zbor je včeraj popoldne na izredni seji odločal o predlogu premierja Mira Cerarja za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra, ko to poročamo, pa še ni znano, kako se je razpletlo. Še pred sejo je bilo namreč glavno vprašanje, ali bo morda Veber pred glasovanjem o razrešitvi odstopil. Sam je do zadnjega vztrajal, da odstopiti ne namerava. Cerar je Vebrovo razrešitev predlagal zaradi njegovega naročila obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo, naj opravi analizo posledic privatizacije Telekoma, s čimer je po mnenju premiera objektivno odgovoren za nezakonito, nepravilno in nepregledno delovanje omenjene službe. Veber je po drugi strani vztrajal pri stališču, da je ravnal zakonito, v vsej zadevi pa da se počuti izigranega. Dogajanje okoli Vebrove razrešitve je pošteno zamajala tudi trdnost vladne koalicije, še posebej pa se je zaostrilo po Vebrovi izjavi, da je Cerarja opozoril na izpodkopavanje obrambnih ukrepov po 366. členu kazenskega zakonika in da skupina strokovnjakov razmišlja o vložitvi kazenske ovadbe zoper predsednika vlade. Koalicija naj bi kljub vsemu ostala nespremenjena. Državni zbor se je včeraj seznanil tudi z odstopom ministrice za izobraževanje Klavdije Markež, za kar se je zaradi očitkov o plagiatorstvu v njeni magistrski nalogi odločila samo pet dni po imenovanju. Medtem ko Veber napoveduje, da se bo vrnil v poslanske klopi, pa se Markeževa za to ne bo odločila.

Zdravniki bodo opozorilno stavkali

Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides je v sredo sklenil, da bo 22. aprila potekala enourna opozorilna stavka. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je napovedal, da bodo v nadaljevanju organizirali tudi enodnevno opozorilno stavko, če ministrstvo za zdravje ne bo sledilo njihovim zahtevam. Opozorilni stavki se bodo sicer pridružili tudi družinski zdravniki iz sindikata Pratik.um. V Fidesu imajo dve stavkovni zahtevi - sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, ter ponovna vzpostavitev razmerja ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika. Po mnenju Kuštrina enourna opozorilna stavka, med katero bodo zdravniki in zobozdravniki prekinili delo, razen manjših zamikov ne bo povzročila velikih motenj v procesu zdravljenja. Po zakonu o zdravniški službi morajo tudi v času stavke oskrbeti otroke, starostnike, nosečnice in vse nujne primere. »Nobenemu bolniku se stanje ne sme poslabšati zaradi stavke,« je pojasnil Kuštrin, ki pravi, da z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc trenutno nimajo nobene komunikacije. Na ministrstvu stavke ne podpirajo, čeprav je legitimna.

Dvanajst medijev kršilo kodeks

Novinarsko častno razsodišče (NČR) je ta teden javnost seznanilo z ugotovitvijo, da je večina osrednjih slovenskih medijev s poročanjem o intimnostih med ravnateljem in učiteljico ene od mariborskih šol kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Po samomoru ravnatelja, ki je bil po vsej verjetnosti tudi posledica medijskega poročanja, je namreč upravni odbor društva novinarjev vložil 12 pritožb, NČR pa je kršitve ugotovilo v vseh primerih. Razsodišče je ugotovilo, da objava takšnih vsebin, ki sodijo v najožji krog zasebnosti, ni v javnem interesu. NČR je tako ugotovil, da so POP TV, TV Slovenija in spletni portal Žurnal24 kršili 17. člen kodeksa, ki novinarje zavezuje k spoštovanju zasebnosti. Poleg 17. člena so Radio 1, Radio Aktual, moski.si, moskisvet.com, Planet TV, PlanetSiol.net, Slovenske novice in Kanal A kršili še 12. člen, ki sankcionira nedovoljeno zbiranje podatkov. Časnik Svet24 in spletni portal svet24.si pa sta kršila še 23. člen novinarskega kodeksa, ki zavezuje k etičnem poročanju o samomoru. Kodeks je skupno kršilo 48 novinarjev, urednikov in voditeljev, le v primeru novinarke Žurnala24 Anje Zupanc pa NČR kršitve ni ugotovil. Po besedah predsednice razsodišča Ranke Ivelja so slovenski mediji padli na tem izpitu, kar dokazuje, da raven etike v slovenskem novinarstvu ni dobra. »Kar 12 medijev je napačno ravnalo, ni spoštovalo kodeksa, ni spoštovalo posameznikov, ki sta se znašla v stiski in bila žrtvi domnevnega kaznivega dejanja,« je dejala. Ob tem je še poudarila, da se niti eden od obravnavanih novinarjev ni opravičil ali iskreno obžaloval svojo odgovornost, samo urednica ene od televizij ni zanikala svoje odgovornosti, le mariborska dopisnica nacionalne televizije pa je v odgovoru na pritožbo zapisala, da ni želela posneti izjave, ampak so jo v to prisilili. A Ivelja dodaja, da ima vsak novinar po kodeksu možnost zavrniti poročanje o določeni zadevi.