Gledališče tone v rdeče številke

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / petek, 2. april 2010 / 06:00

Po mnenju stroke je letošnja sezona za Prešernovo gledališče zelo uspešna. Finančni kazalci žal ne sledijo temu uspehu, tudi v občinskem proračunu je za to dejavnost manj denarja.

Kranj – Svetnik in bivši predsednik sveta Prešernovega gledališča Kranj Matevž Kleč je opozoril: »Že dlje časa opažam, da so odnosi med občinskim vodstvom in Prešernovim gledališčem slabi. To se je pokazalo tudi tedaj, ko direktorju Borutu Veselku nekateri člani Sveta Prešernovega gledališča (predstavniki občine) niso potrdili nagrade za opravljeno delo, čeprav dela dobro. Za približno pet odstotkov ali več je občina skrčila sredstva gledališču na vseh področjih dejavnosti, tako gledališče živi že od substanc, ki so jim še ostale. Če hoče nekdo gledališče zbiti na raven amaterskega gledališča, moramo biti Kranjčani s tem seznanjeni in se moramo do tega tudi opredeliti. Mislim pa, da česa takega ne smemo dovoliti. Tudi denarja za nujno adaptacijo gledališča ni, to, da bo za to prispevala regija, je izgovor, privlečen za lase. Pred dvema letoma je bilo v občinskem proračunu že namenjenih 300 tisoč evrov za obnovo, a je bil denar umaknjen z obljubo, da bo prenesen v naslednje proračunsko obdobje. Pa ni. Bojim se, da se bodo slabim razmeram uprli tudi igralci.« Kleč je svetnikom na sredini seji mestnega sveta dal pobudo, da se v roku desetih dni sestaneta vodstvo Prešernovega gledališča in vodstva Mestne občine Kranj, zaključke in rešitev pa se svetnikom posreduje do naslednje seje mestnega sveta. Pobudo so svetniki sprejeli z veliko večino in je obvezujoča.

Borut Veselko je bil zaseden s projektom Tedna slovenske drame, zato je odgovoril na kratko: »Dejstvo je, da z malo denarja ne morem pripeljati leta do konca brez izgube, zmanjka nam tretjino denarja že za hladni pogon gledališča, v kar niso všteta programska sredstva.« Podžupan Igor Velov je povedal: »Gledališče dela dobro, vendar se je treba zavedati tudi zmožnosti. Zato, da se občina ne bi zadolževala, smo kot ustanoviteljica gledališča morali racionalizirati poslovanje, a ne toliko, da bi ogrozili kakovost gledališča. Predstave delajo na visoki ravni in dobivajo visoke nagrade, po drugi strani pa se ne približajo preprostemu prebivalcu. Ne govorim o tem, da bi se morali spustiti na nivo amaterskega gledališča, želim le, da se bolj približajo preprostemu človeku in da gostujejo po vsej Gorenjski in pridobijo status gorenjskega gledališča. Nujno je, da se usedemo skupaj in da se dogovorimo, kako naprej. Tudi glede rekonstrukcije stavbe, ki lahko stane dvanajst milijonov evrov. Zgolj kranjska občina tega denarja ne more zagotoviti.«