Zaupanje v smisel poštenega življenja

Smo sploh še sposobni razumeti stisko sočloveka in deliti blaginjo s tistimi, ki je nimajo, je osrednje vprašanje letošnje velike noči.

Krščanski svet bo na velikonočni ponedeljek sklenil praznovanje letošnje velike noči. O njej, ki je največji krščanski praznik, je vsako leto povedanih in zapisanih veliko večinoma prijazno zvenečih in optimističnih besed. Tudi letos jih ne manjka, kar se za takšen praznik spodobi. V letošnjem velikonočnem praznovanju pa se še bolj kot pretekla leta zrcali tudi globoka družbena in gospodarska kriza, trhlost sistema osnovnih splošno človeških civilizacijskih vrednot in drvenje v grozečo delitev na bogate in revne.

Cerkev se kot moralna avtoriteta družbe čuti poklicano, da nas za tako velik praznik, kot je velika noč, glasneje spomni na te probleme in potrka na našo vest. »Čas, v katerem živimo, marsikoga navdaja s skrbjo in negotovostjo. Mnogi se sprašujejo, kaj je sploh še res in prav in kaj ni. Ali je spričo nasprotnih primerov še vredno pristajati na tradicionalno krščanske in obče človeške vrednote poštenja, pravičnosti, zvestobe, družinskega življenja, resnicoljubnosti, solidarnosti, nesebičnosti in dejavne ljubezni,« je v letošnjo velikonočno poslanico zapisal ljubljanski nadškof Anton Stres in odgovoril z »da«. Sedaj je tudi čas za povrnjeno zaupanje v smisel poštenega in pogumnega življenja. Evangeličanski škof Geza Erniša pa je v svoji praznični izjavi pritrdil Stresovi misli, ko je dejal, »da zavezati rano sočloveku, nameniti ljudem toplo in prijazno besedo, videti potrebe prestrašenega otroka, nesrečnega mladostnika, človeka brez dela in bolnega starca, nima alternative«.