Sezona pred durmi

Nova sezona, nova pričakovanja, novi problemi ...

Problem številka ena letošnje sezone je sprožila višja sila. Tako nam jo je zagodla, da smo morali prve kolesarske priprave »ob morju« odpovedati. Žalostno ali ne, spremeniti ne moremo nič. Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo! Če verjameš, seveda. Pravijo, da čisto preveč časa gledamo v zaprta vrata. Kdo to pravi? Ja, tisti, ki vedo več. In kdo so tisti? Videli jih boste na plakatih - jeseni, ko se začnejo volitve. Počasi prihajam v leta, ko me bo morala začeti zanimati politika. Počasi bom življenjsko dudo moral izpljuniti in dokazati, da sivi lasje na moji glavi niso samo znak šarmantnosti, temveč tudi zrelosti. Zrelosti? Sivina pajčolana na lobanji prej kaže na pretečen rok kot pa na zrelost, bi si upal trditi, ampak … Ampak, ko so se zaloputnila ena vrata usode, so se res odprla druga. Ta druga vrata pa niso vrata sreče, ampak premaknjeni kazalci na uri na steni za eno uro naprej. Skrajšana noč pomeni več časa za rekreacijo čez dan. Točneje povedano: več časa za rekreacijo po službi. V bistvu so premaknjeni kazalci največja spomladanska nagrada vsakemu rekreativcu. No, predvsem tistim, ki se rekreirajo zunaj dvoran oziroma pod milim nebom. Politično gledano, je premik kazalcev še en politični neuspeh naše vlade. Neuspeh seveda, kaj ste pa mislili? To je tak neuspeh, da razmišljam o interpelaciji celotne vlade. Američani, po katerih se zgleduje vsak pošten politik, so v prizadevanjih za manjšo porabo goriva in varstvo okolja prešli na poletni čas že tri tedne prej kot mi! Tako bodo po izračunih prihranili 4,4 milijarde dolarjev do leta 2020 in omejili porabo zemeljskega plina ter izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Ta ukrep bo tudi pripomogel, da v ZDA ne bo treba zgraditi več kot tri elektrarne na leto. Si predstavljate ameriškega možganskega trusta? Torej, moj prvi politični predlog v političnem življenju bo, da premaknemo kazalce - ne tri tedne prej, ampak tri mesece! Si predstavljate privarčevano vsoto? Če smo Slovenci varčni ljudje, je prav, da to tudi dokažemo. Zdaj moram samo počakati in se odločiti, v kateri stranki bom zasedel pomemben stolček. Mislim, da je lov name odprt. Samo upam, da mi ne pozvonijo na vrata tisti iz stranke Za pitno vodo ali kaj so že. Ker to bi bilo že smešno za takega ljubitelja vina in domačega žganja, kot sem jaz.

Torej, če pustimo moje politične vzgibe, bi rad opozoril, da je ta teden že precej bolj osvetljen od prejšnjega. V enem popoldnevu, ko pridete iz službe, se lahko po kosilu mirno uležete za urico na kavč in preberete Glas, potem prelopatite vsaj pol vrta in še greste teč ali kolesarit za kako uro, dve pa svetlobe, še ne bo zmanjkalo. Potem si oglejte dnevnik in končno vam bo padla tema na trudne oči. Če zagledate mene kot novega Pahorjevega kandidata za ministrski stolček, me prosim podprite, ker bi moja ideja lahko rešila ne samo življenja rekreativcev, temveč celotne slovenske populacije. To je resna stvar in samo vprašanje je še, ali naj imam zraven obleke tudi kravato, kot se spodobi, ali ne … tako kot se ne spodobi. Razmišljam, da bi celo ustanovil stranko SRS, kar bi bilo precej podobno že ustanovljenim, a bi bila povsem nov veter in nova metla na političnem poligonu: Stranka rekreativcev Slovenije. Šli bi se več kot zares. No, razmišljam … Beseda: socialna, ne pride v poštev, ker v naši stranki ne bomo lagali. Demokracija, demokratična prav tako ne, ker je ta oznaka že blizu izumrtja. Liberalno? Lepo vas prosim, liberalizem je ekonomska ideologija, ki trdi, da je vodenje treba prepustiti trgu, država pa naj se ne vmešava … groza. Zato pa »mamo takle«, ko smo pa dolga leta poslušali branjevke s trga. Nacionalno je lepo, a kaj ko bi gledali dlje od lastnega praga, saj smo v Evropi. Slovenija pa bi pustil, ker za zdaj še tiči na sončni strani Alp, od Mure do Save Bohinjke, Kolpe in Jadrana … in je tako lepa, da bi jo najraje še enkrat vsaj prekolesaril.