Slovenska imena v Unescovi dediščini

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. marec 2010 / 06:00

Avstrija je julija lani podpisala Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne (žive) kulturne dediščine, letos 11. marca pa so na Dunaju javno predstavili prvi avstrijski seznam žive kulturne dediščine.

Na njem je osemnajst področij in projektov, med njimi tudi slovenska ledinska in hišna imena. S Koroškega so na seznamu še puškarska tradicija iz Borovelj, kultura rudarjev iz Plajberka pri Beljaku/Bad Bleiberg in tradicija kruha v Lesni dolini/Lesachtal. Uvrstitev slovenskih ledinskih in hišnih imen na Unescov seznam je velik uspeh slovenskih zbirateljev in raziskovalcev narodnega blaga, tradicije, jezika in navad na Koroškem. Samo dejanje ne prinaša finančne nagrade. Je pa »pomembno javno priznanje države in ustanove tistemu delu kulturne dediščine koroških Slovencev, kamor prištevamo ustno izročilo, jezik in izraze kot nosilce žive oziroma nesnovne kulturne dediščine,« je ob tem zapisal tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle. Slovenska ledinska in hišna imena so sestavni del kulturne dediščine koroških Slovencev in tudi nemško govorečih Korošic in Korošcev v tej regiji.

Za uspeh so še posebej zaslužni v Slovenskem prosvetnem društvu Gorjanci v Kotmari vasi/Kottmannsdorf, kjer so leta 2008 izdali karto ledinskih, krajinskih in hišnih imen v občini in s tem rešili pred pozabo večino teh imen v Gurah, v Rožu in še nekaterih drugih krajih. Karta je uporabna tudi za tiste, ki ne znajo slovenščine. Podatki so shranjeni tudi v elektronski obliki. Največ dela sta opravila Vinko Wieser in Jozi Pack. Pri projektu so sodelovali tudi Interesna skupnost selskih kmetov, ki je objavila karto za trženje kmečkih izdelkov z zapisanimi hišnimi in ledinskimi imeni iz Sel, in slovenska kulturna društva iz Šmarjete in Bistrice v Rožu, Žitare vasi v Podjuni in Bilčovsa, ki že pripravljajo podobne karte z ledinskimi in hišnimi imeni. Veliko zaslug za uspeh projekta ima Narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca pod vodstvom mag. Martine Piko Rustia, ki je spodbujal raziskovanje in omogočal strokovno pomoč. Prošnjo za vpis na Unescov seznam sta poleg Vinka Wieserja in Jozija Packa iz Kotmare vasi podpisala tudi Milka Olip iz Sel in dr. Karel Hren iz Žitare vasi/Sittersdorf.