Zibelka železove rude

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 29. marec 2010 / 06:00

Talež (725 m) - Jelovica je planota, kjer se človek zlahka izgubi. Odlična za kolesarjenje, pa za gobarjenje, v teh zimskih razmerah pa primerna tudi za raziskovanje neznanega.

Jelovica je planota, poraščena s sekundarnim gozdom. Včasih jo je prekrival mešani gozd, ki pa so ga večinoma izsekali. Nekoč je bila namreč bogato nahajališče železove rude, s katero je povezano oglarjenje oz. proizvodnja oglja za pridobivanje železa, osnova oglja pa je bil bukov les. Jelovica predstavlja alpsko predgorje, razteza pa se nad Savo Bohinjko, nad Kropo in Kamno Gorico, pa nad Dražgošami vse tja do Selške Sore.

Planota Jelovica v meni še vedno zbuja kanček strahu. Razlog je preprost: človek se na njej zelo hitro lahko izgubi. Če si na robu planote in imaš razgled, je morda malce lažje, ker vidiš, kaj gledaš, če pa se izgubiš nekje v notranjost … Uf, tega ne bi rada doživela. Ker mi je Jelovica dokaj nepoznana, sem se odločila, da jo postopoma raziščem in če ste za to, s seboj vzamem še vas. Začeli bomo s planino Talež.

Planina Talež leži na severozahodnem delu Jelovice, s čudovitim razgledom na Blejsko jezero in Karavanke. Nanjo vodi več različnih poti, a mi se bomo nanjo povzpeli iz Bodešč. Ko se pripeljemo na Bled, za bencinsko črpalko zavijemo ostro levo in se zapeljemo skozi vas Koritno do Bodešč. Najbolje, da peljemo skozi vas in parkiramo na levi strani ceste, ki se spušča, kjer je zasilno parkirišče, ki ga večinoma uporabljajo športni plezalci. Plezališče v Bodeščah je urejeno na prepadni skali pod vasjo in je precej zahtevno, saj je večina smeri ocenjenih s 6 in 7. Južna stran s sončno steno je vsekakor vabljiva za obisk, čeprav te smeri, kot so Wild dance, Siva pot, Črna žena, Na deželi kranjski, Jožefina dodobra spotijo. Morda pa enkrat poskusim zlest smer ocenjeno 6c+ Sahara Himalaja. Ja, uganili ste, všeč mi je njeno ime.

Po cesti se odpravimo do mostu, ga prečimo in zavijemo desno, kamor nas usmeri tudi smerokaz. Kolovoz, ki nekaj časa teče vzporedno z makadamsko cesto, se počasi in zmerno vzpenja. Po približno 15 minutah hoje pridemo do manjšega razpotja. Nadaljujemo po levi, ožji stezi, ki pa nas hitro pripelje na širok kolovoz. Pri naslednji oznaki za Talež imamo dve možnosti: ali nadaljujemo po poti, ali pa se usmerimo desno, kjer se po minuti prečenja priključimo stezi, iz vasi Ribno. Ta pot se po desetih minutah strmega vzpona pridruži kolovozu. Trenutno sta obe poti še sneženi, zato priporočam, da izberemo kolovoz, saj je pot po gozdu poledenela in neprijetna. Sledi strm vzpon v velikih okljukih. Strmina ne popusti do vrha, do planine Talež, kjer nas pozdravita partizanski spomenik in križ. Nadaljujemo kar naravnost do ceste, ki sicer pripelje na Talež, in se usmerimo desno. Pri lovski koči bomo v petih minutah. Na žalost pa je koča že dlje časa zaprta. Človek se vpraša, zakaj, ko pa leži na tako lepi in razgledni točki.

Pred štirinajstimi dnevi je bila pot prihoda idilična za spust s sankami. Danes so razmere verjetno precej drugačne. V vsakem primeru, tudi če se vrnemo peš po poti vzpona, je za nami luštno popoldansko razgibavanje.

Nadmorska višina: 725 m

Višinska razlika: 300 m

Trajanje 1 ura in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica