Romuni niso prepričali sodišča

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 22. marec 2010 / 06:00

Dvema so za poskus ropa na gorenjski avtocesti izrekli zaporen kazni, sostorilko pa oprostili.

Kranj – Z zaključnimi besedami in sodbo se je v Kranju končalo sojenje trojici Romunov, ki jih je obtožnica bremenila, da so 6. novembra predlani med vožnjo po gorenjski avtocesti proti Ljubljani prisilili nemškega državljana Andreasa Grubišića, da je približno petsto metrov pred počivališčem Voklo ustavil svoj avtomobil in ga poskušali oropati, kar je oškodovanec preprečil z brco v vrata avtomobila napadalcev in hitrim pobegom. Nato se je ustavil na bližnjem bencinskem servisu, kjer je uslužbenca prosil, naj pokliče policiste, ti pa so tatinsko trojico v zdelani srebrni Mercedesovi limuzini kmalu ustavili. Po delno spremenjeni obtožnici, ki jo je okrožna državna tožilka Polona Košnjek podala tik pred zaključnimi besedami, so bili bratranca, 24-letni Dumitru Aleksandru in 28-letni Constantin Caldararu ter Dumitrujeva 43-letna mati Claudia Miclescu obtoženi poskusa ropa, za kar so po mnenju tožilstva obstajali vsi dokazi, vključno s policijskimi zapisniki o ogledu kraja incidenta in izjavami oškodovanca v preiskovalnem postopku in zaslišanju s pomočjo videokonference, čemur je obramba že od vsega začetka nasprotovala.

Četverica zagovornikov je sodni senat pod vodstvom sodnice Andreje Ravnikar skušala prepričati, da oškodovani Grubišić ni verodostojna priča, saj je večkrat spremenil svoje izjave glede kraja ropa, zmotil pa se je tudi pri prepoznavi storilcev. Po mnenju Milana Krstiča, enega od dveh Aleksandrujevih zagovornikov, si je Grubišić za obdolžene obremenilni del incidenta kar izmislil in ob tem pripomnil, da je navajal podrobnosti, ki ustrezajo akcijskim filmom, za brco v vrata avtomobila, iz katerega naj bi z nožem hotel stopiti Caldararu, pa bi moral biti nekakšen Rambo. Tudi večino drugih dokaznih postopkov so zagovorniki ocenili kot nezakonite ali neverodostojne, sodni senat pa pozvali, da naj razsodi pravično in na način, da bo obdolžencem dokazano, da je Slovenija pravna država.

Tožilka je v ponovljenem sojenju, ki je bilo izvedeno po sodbi višjega sodišča, za Aleksandruja zahtevala tri leta in pol, za Caldararuja tri leta, za Miclescujevo pa leto zapora. Sodni senat je le delno sledil predlogu, saj so kazni skoraj za več kot polovico nižje, prvoobtoženega so obsodili na poldrugo leto, drugoobtoženega na leto in dva meseca, medtem ko so Miclescujevo oprostili.