Predlogi vlade niso reformni

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 22. marec 2010 / 06:00

Delodajalci, ki še vedno svarijo pred posledicami dviga minimalne plače, so nad predlogi zakonov o trgu dela in zdravstvenem varstvu ter zavarovanju razočarani.

Ljubljana – V sredo so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) skupaj z Združenjem delodajalcev Slovenije (ZDS) pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoja stališča do predlaganih sprememb zakona o delovnih razmerjih, zakona o urejanju trga dela ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter do težav, povezanih z implementacijo zakona o minimalni plači. V uvodnem razmišljanju je generalni direktor GZS Samo Hribar Milič opozoril, da se optimistične napovedi o izhodu iz krize ne uresničujejo, tudi zaradi zaostrenih razmer v tujini ni mogoče pričakovati občutne gospodarske rasti, to pa pomeni vztrajanje na za petino nižji ravni gospodarstva, kjer smo pristali v krizi. Nelikvidnost ne pesti le gradbeništva, pač pa kar deset panog, s katerimi je gradnja povezana, 18 tisoč podjetij je kritično zadolženih (prek 75 odstotkov), banke so še naprej previdne, saj na tujih trgih vedno težje prihajajo do denarja. Zato so predlogi zakonov, ki jih je napovedala vlada v izhodni strategiji, precejšnje razočaranje, saj prinašajo premalo sprememb, posegajo premalo globoko in prepočasi, tog trg dela pa je ovira za nujno prilagajanje in večjo konkurenčnost. Ti zakoni ne omogočajo reform.

Le kozmetični popravki

Zelo preseneča ravnanje pristojnih ministrstev, ki pišejo pomembne zakone brez sodelovanja s partnerji iz gospodarstva, je bil odločen tudi Jože Smole, generalni sekretar ZDS. Predlagane spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki ne omogočajo niti lažjega odpuščanja niti lažjega zaposlovanja – gre le za nekoliko nižjo ceno odpovedi, nimajo nikakršne povezave z obljubljeno povečano prožnostjo na trgu dela, saj predstavljajo le kozmetične popravke. Odpovedni rok se skrajšuje (za 30 dni) le za ozko kategorijo delavcev z delovno dobo nad 25 let, ki so sicer že zaradi starosti zelo zaščiteni, enoten količnik za izračun odpravnin pa bo le malo zmanjšal njihov strošek. Ena ključnih zahtev delodajalcev, da je treba poenostaviti izredno zahtevne postopke odpuščanja (zlasti v primeru odpuščanja večjega števila delavcev), ni upoštevana, kakor tudi ne obvezen sprejem ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu. S predlogom zakona o malem delu se odpravlja študentsko delo, ki je bil edina prožna oblika zaposlovanja. Omejitev takega dela le na nesistematizirana dela bo močno skrčila možnosti, povečanje obdavčitev bo stroške povečalo (po oceni za desetino) in več bo nujnega administriranja.

Za zdravje se širijo prispevne osnove

Tudi predlogi zakonov o zdravstvenem varstvu in zavarovanju si ne zaslužijo imena reformni, kaj šele da bi bili razvojno naravnani, je bila prepričana Tanja Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog. Ne odpirajo kritičnih vprašanj, kot so kriteriji za oblikovanje »košarice pravic«, uvedba »socialne kapice« in financiranje terciarne ravni zdravstvenih dejavnosti. Predlagano širjenje osnov za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje tudi na druge prejemke, kot so avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, sejnine, odpravnine, jubilejne nagrade, prejemki za študentsko delo itd., od katerih se po sedaj veljavni zakonodaji ne plačujejo prispevki za socialno varnost in dohodnina, je neustrezno. Še posebej ker ni predvidene zgornje meje zavarovalnih osnov za prispevek za zdravstveno varstvo. Po predlaganih spremembah se bo za samostojne podjetnike najnižja osnova za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje skoraj podvojila, poleg tega pa najvišja osnova ni določena in je odvisna od dohodninske osnove. Kot neprimerno ocenjujejo uvajanje diferenciranih stopenj za plačilo prispevka za poškodbe in bolezni na delu, kot neizvedljive pa ocenjujejo predlagane naloge delodajalcev na področju skrbi za zdravje. Tudi pri nadomestilih plač zaradi bolniških odsotnosti kljub nekaterim popravkom obveznosti delodajalcev niso znižanje, za tiste z minimalno plačo se lahko celo zgodi, da bo nadomestilo višje od plače.

Povečanje minimalne plače je evropski fenomen

Delodajalci vladi sporočajo, da predlogi reformnih zakonov, predvidenih z izhodno strategijo, niso obljubljena kompenzacija za nerazumljivo visok 23-odstotni dvig minimalne plače. Pregled tovrstnih gibanj po Evropi je pokazal, da je bil dvig minimalne plače resnično edinstveni fenomen, je dejala Slavi Pirš, vodja oddelka za prejemke in delovna razmerja ZDS. Praksa kaže, da je možnost dogovora o postopnem dvigu minimalne plače povsem v rokah sindikatov, ki bodo tako tudi soodgovorni za odpuščanje. Dvig minimalne plače bo sprožil neustavljivi val prilagajanja drugih plač, tudi na račun prelivanja stimulacij v osnovne plače, spremenili se bodo plačni sistemi in celo plačna politika. In ne nazadnje: bo to dvignilo tudi plače v javnem sektorju.