Za tretjino manj študentov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 19. marec 2010 / 06:00

Z ukinitvijo študentskega dela bi po prepričanju študentov izgubili ta čas edini socialni korektiv, zaradi česar bi mnogim omejili možnosti za financiranje študija.

Kranj – Študentje še naprej ostro nasprotujejo zakonu o malem delu, s katerim vlada želi omejiti študentsko delo. Z omenjenim zakonom naj bi enotno uredili občasno in priložnostno delo študentov in dijakov, pa tudi upokojencev in morda brezposelnih. Malo delo bi bilo omejeno na največ 14 ur na teden oziroma 728 ur na leto, urna postavka pa bi znašala od 3,5 do osem evrov. Delo bi posredovale organizacije, ki bi jih izbrali na javnem razpisu. Osebe, ki bi opravljale malo delo, bi bile vključene tudi v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Ob tem v Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da ne bodo dopustili, da bi interesi kapitala udarili po najšibkejših skupinah.

»Glavna težava je v tem, da zakon prinaša omejitev zaslužka študentov, kar tretjina študentov pa ni sposobna pokriti stroškov svojega študija. Tako bodo prisiljeni v to, da ne bodo študirali,« razmišlja predsednik Kluba škofjeloških študentov Rok Primožič. Prav študentsko delo, poudarja, je bilo doslej glavni socialni korektiv, zato bi bilo po njegovem v primeru sprejetja zakona o malem delu treba radikalno spremeniti sistem štipendij. Poleg tega bi v okviru malega dela študenti dobili konkurenco še v brezposelnih in upokojencih, kar bi privedlo tudi do znižanja urnih postavk, meni Primožič. Po novem zakonu pa bi bilo okrnjeno tudi delovanje študentskih klubov, dodaja Primožič, ki so v 55 mestih po Sloveniji središče dogajanja na področju kulture, športa in zabave. »Po predlaganem zakonu lahko pričakujemo zgolj šestino denarja, s katerim razpolagamo zdaj. Za toliko bi potem morali zmanjšati tudi naše aktivnosti. Nekateri klubi pa potem ne bi imeli niti za osnovna sredstva,« je prepričan Primožič. V njihovem klubu po njegovih besedah razpolagajo z okrog deset tisoč evri na mesec. Polovico denarja namenijo za delovanje mladinskega kulturnega centra Pri Rdeči Ostrigi, preostalo pa namenijo za študentske ugodnosti, kot so cenejše neformalno izobraževanje, izleti, popusti … Prav te, priznava Primožič, bi v primeru manjših sredstev najprej ukinili. Podobno razmišlja predsednik Kluba jeseniških študentov Miha Vahčič. V tem klubu razpolagajo z osem tisoč evri na mesec, s čimer financirajo vrsto projektov, v okviru katerih recimo tudi nagrajujejo najboljše študente, finančno pomagajo študentskim družinam, sofinancirajo prevoze v Ljubljani in celo organizirajo brezplačen prevoz z avtobusom v Ljubljano ob nedeljah. Študente spodbujajo k zdravemu preživljanju prostega časa in poskrbijo za kulturne dejavnosti in zabavo. »Stalne projekte bi verjetno ohranili tudi z okrnjenimi sredstvi, vsi dodatni projekti pa bi odpadli,« pravi Vahčič. Problem pri ukinitvi študentskega dela pa vidi tudi v tem, da bi bili potem študentje še ob tiste dragocene izkušnje, ki jih z delom prek študentskega servisa zdaj lahko pridobijo v podjetjih.