Zaspimo z zelišči

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 18. marec 2010 / 06:00

Z motnjami spanja naj bi se srečevalo kar petnajst odstotkov odraslih, zato se kar nekako spodobi, da se posvetimo tudi tej problematiki. Sprehodimo se po nasvetih ljudske medicine, ki vam bodo pomagali do trdnega spanca brez stranskih učinkov. Tokrat izpostavimo baldrijan in lipo.

Nespečnost je pogosto posledica napetosti, tesnobe, stresa, nemira, jeze, depresij. Povzročijo jo lahko tudi jemanje zdravil in poživil, denimo kave ali alkohola, svetloba, hrup, motnje dihanja med spanjem, bolezni in bolečine. Zaradi motenj spanja pogosto trpijo tudi osebe, ki delajo v izmenah, saj ne morejo imeti ustaljenega spalnega ritma.

Higiena spanja

Kdor trpi zaradi motenj uspavanja, motenj vzdrževanja spanja ali prezgodnjega jutranjega zbujanja, naj iz prehrane črta vsa poživila in si pomaga z naravnimi pomagali za boljši spanec. Seveda je potrebno ohranjati tudi redni urnik spanja. Spat se odpravimo vedno ob istem času in tega se poskušamo držati tudi ob koncih tedna, da se telo privadi spanju ob določeni uri. Da bi utrdili in poglobili spanec, omejimo količino spanja na samo toliko, kot je potrebno, da se bomo naslednji dan počutili sveže in pri močeh. Redna telesna vadba običajno pomaga poglobiti spanec, vendar moramo z njo zaključiti vsaj tri do štiri ure pred spanjem. Poskrbimo, da je spalnica resnično namenjena le spanju in spolnim aktivnostim. Če imamo v njej televizor, računalnik, radio in druge pripomočke, ki v ta prostor ne sodijo, se jih znebimo. Poskrbimo, da je v spalnici mirno in popolnoma temno. Na okna namestimo temne rolete ali zavese. K boljšemu spancu bo pripomogel tudi svež zrak v sobi, zato tudi pozimi nekoliko odpremo okna. Preveč toplote moti spanec, zato naj bo prostor ohlajen na zmerno temperaturo.

Baldrijan – najboljše sredstvo pri motnjah spanja

Zdravilno špajko, kot ljudski jezik tudi pravi baldrijanu (Valeriana officinalis), je ljudsko zdravilstvo že od nekdaj uporabljalo pri živčni napetosti, nemiru in motnjah spanja. To uporabo je podprla tudi znanstvena medicina. Baldrijan priporočajo ljudem, ki težko zaspijo, saj skrajša čas uspavanja. Zelo dobro se obnese tudi pri ljudeh, ki se zbujajo ponoči in potrebujejo več kot pol ure, da bi spet zaspali. Skratka, s pomočjo te prastare zdravilne rastline, ki nima negativnih stranskih učinkov, česar pa ne moremo trditi za sintetična pomirjevala, lahko bistveno izboljšamo kakovost spanja. Seveda tudi z baldrijanom ne smemo pretiravati, ker preveliki odmerki lahko povzročijo okvare srca. Spijemo ga dve do tri skodelice na dan, predvsem pred spanjem. Njegov uspavalni učinek je posledica vpliva sestavin na kemične transmiterje centralnega živčnega sistema.

Različni pripravki, enak učinek

Baldrijanov čaj si lahko pripravimo v obliki poparka: eno do dve žlički posušene korenine poparimo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati pet do deset minut, nato precedimo. Za otroke vzamemo polovično količino in jim ga dajemo piti krajše časovno obdobje – ponavadi zadostuje že teden dni. Drug možen način priprave čaja je prelivek: baldrijanove korenine namakamo dve do štiri ure v hladni vodi, nato čaj segrejemo do pitne temperature. Baldrijan dobro deluje tudi v kombinaciji z drugimi pomirjevalnimi zelišči, denimo s hmeljem, meliso, sivko, kamilico, glogom, šentjanževko, janežem, komarčkom … Zoper nespečnost koristi tudi baldrijanova tinktura, ki smo jo pripravili iz petdeset gramov sveže posušenih korenin in sto mililitrov žganja. Pred spanjem si nakapljamo petnajst kapljic tinkture na košček sladkorja ali v pol kozarca vode. Blagodejne učinke prinaša tudi baldrijanova kopel pred spanjem: poparek, ki smo ga pripravili iz sto gramov posušenih korenin in pol litra vode, prilijemo kadni kopeli.

Lipa preskrbuje prijeten sen

Lipa (Tilia plathyphyllos europaea) in lipovec (Tilia cordata) veljata v prvi vrsti za izjemni pomagali pri gripoznih, prehladnih in vročičnih obolenjih. Zdi se, da smo ob tem nekoliko pozabili na njuno zmožnost pomirjevalnega in uspavalnega delovanja. Že Simon Ašič je bil prepričan, da lipa umirja napete živce in preskrbuje prijeten sen. V blazino damo lipovo cvetje, da nas uspava. »Ako se skopamo v vodi, kateri dodamo močan lipov čaj, bomo sijajno spali,« je zapisal naš veliki mojster naravnega zdravilstva. Enakega mnenja je bil francoski zeliščarski velikan Maurice Messegue, ki poleg večerne lipove kopeli svetuje še skodelico blagega lipovega poparka pred spanjem: dve žlički posušenega lipovega cvetja poparimo s skodelico vrele vode in po petih do desetih minutah precedimo. Pijemo pol ure pred spanjem. Prihodnji teden nadaljujemo še z drugimi uspavalnimi zelišči in učinkovitimi mešanicami le-teh.