Čav Romunija, živ Moldavija

V Romuniji smo se imeli kar lepo. Dežela je zanimiva, slikovita in še vedno ne povsem evropska, čeprav je v Evropski uniji. Priporočam.

Jutro polno pričakovanj. Pred nami je bila namreč Moldavija, mnogo bolj neznana država kot pa Romunija, čeprav smo tudi Romunijo tokrat uživali prvič. Ja uživali in še pridemo. Moldavija. Na misel mi hodi tekma našega nogometnega kluba, ki je pred leti v kolu lige prvakov naletel na moldavskega državnega prvaka iz Kišinjova in, če me spomin ne vara, gladko opravil z njim. Sicer kaj več kot to, da je bila tudi tam nekoč Sovjetska zveza, brez branja vodnika Lonely Planet, o tej mladi postsocialistični državi nismo vedeli. Še to nas je begalo, ko smo od nekega Rusa izvedeli, da se je nekoč glavnemu mestu reklo Kišinjov in ne Cuisinau (kot ga uradno imenujejo Moldavci), kot smo si na romunskih zemljevidih in ob kažipotih jezike lomili mi.

V Romuniji smo še zadnjič napolnili rezervoarja iz nekega prepričanja, da romunski bencin je še najbrž koliko toliko »ziher«, medtem ko v Moldaviji sam Bog ne ve, kaj ti bodo noter natankali. Pa najbrž ni tako, ampak človeška prepričanja se včasih zelo počasi spreminjajo tudi pri takih freigeistih, kot smo v tej nadaljevanki opisani. Fotografija, ki je nastala na bencinski črpalki, je najbrž značilen kontrast, ki ga ponuja Romunija. Konjska vprega, ki je mnogim Romunom še vedno edino prevozno sredstvo in jih srečaš na vsakem koraku, bo namreč ena izmed tistih posebnosti, ki jih zagotovo ne bomo pozabili. Ima pa tudi dva konja, tako kot spaček, Francozi namreč spačku, ki ima oznako 2 CV, radi rečejo kar deux chevaux, kar prav tako pomeni dva konja. Lokalna cesta, malo gor malo dol in državna meja, ki se je pravzaprav niti ne spomnim več dobro. Očitno smo bili hitro čez.