Rokovnjaški svet

Limbarska gora (773 m) - V iskanju pomladi, vesne, me je pot zanesla na severni rob Posavskega hribovja. Čeprav je bil spodnji del poti kopen, snega pa bolj za vzorec, je hladen severni veter dajal vedeti, da se zima še ni poslovila.

Snežne razmere v visokogorju so vse prej kot primerne za vzpone. Snežna odeja je precejšnja, nevarnost proženja plazov velika, zato sem se prejšnji konec tedna odpravila iskat pomlad. Hm, kam naj grem, da bi bilo sončno, razgledno in skoraj brez snega? Hribčki in kuclji vzhodno od Moravč so mi povsem neznani. Morda je čas, da začnem raziskovati tudi tisti konec. Pa pojdimo na Limbarsko goro.

Vzpon na Limbarsko goro je prijeten popoldanski sprehod, ki ga lahko popestrimo še z obiskom Gradiškega jezera v kraju Gradišče blizu Lukovice. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Odpeljemo se proti Domžalam ter od tam nadaljujemo po stari cesti proti Trojanam. Pozorni smo v vasi Krašnja, kjer konec vasi sicer ni posebej označen, a med njo in naslednjo vasjo je avtocestni nadvoz, ki nas popelje na drugo stran. Po cesti nadaljujemo v klanec navzgor do mesta, kjer se levo odcepi slaba makadamska cesta, ki vodi do kamnoloma. Ob makadamski cesti parkiramo.

Nadaljujemo po makadamski cesti, mimo kamnoloma. Kmalu opazimo tudi markacije, ki jim sledimo. Pot se v tem delu precej strmo dvigne do zgornje poti, kjer zavijemo levo. V tem delu pot poteka skoraj položno, dokler ne pridemo do gozda, kjer se začne zmerno vzpenjati. Pridemo do prvega travnika. Sledimo poti in ob smerokazu po stezici prečimo travnik. Tukaj bodimo pozorni predvsem v poletnem času, zaradi visoke trave, da ne bomo delali škode. Sledi zmerno strm vzpon skozi gozd. Ko stopimo iz gozda, se pot razširi in nas pripelje do asfaltirane ceste. Zadnjih pet minut, ki nas ločijo do vrha, bomo morali hoditi po njej.

Limbarska gora je znana, poleg čudovitega razgleda na vse strani, tudi po romarski cerkvici sv. Valentina. Glede na Valvasorjev opis v Slavi vojvodine Kranjske naj bi poleg božjepotne cerkvice nekdaj stal tudi Limbarski grad. Prvotno cerkev so sezidali leta 1667 in kmalu naj bi zaslovela daleč naokoli, zato je hitro postala premajhna. V prvi polovici 18. stoletja so jo povečali, gradnjo pa je vodil Gregor Maček iz Ljubljane. V času delovanja bratovščine sv. Valentina so bili tukaj množični romarski shodi in takrat je nastala tudi umetnostna zakladnica. Sv. Valentin je bil priprošnjik zoper telesne hibe, kužna obolenja, še posebej pa so se mu priporočali epileptiki.

V dolino oz. do avtomobila se vrnemo po poti pristopa. In da ubijemo dve muhi na en mah, predlagam še ogled umetno zajezenega Gradiškega jezera. Odpeljemo se nazaj proti Domžalam, ko nas smerokaz usmeri levo proti vasi Gradišče. Le sledimo smerokazom, ki nas pripeljejo na urejeno parkirišče ob jezeru. Jezero je bilo zgrajeno kot zadrževalnik na potoku Drtiljščica, ki varuje avtocesto pred hudournimi vodami. Okoli jezera poteka v dolžini 4200 metrov urejena makadamska pot, kar je idealno za sprehajalce in tekače. Pa še malo gre gor in dol, pa spet gor in dol. Ob jezeru je urejen tudi del t. i. Rokovnjaške poti, ki poteka čez okoliške hribe in v celoti meri 60 kilometrov. Hm, izziv za prihodnost? Po poti rokovnjačev?

Nadmorska višina: 773 m

Višinska razlika: 400 m

Trajanje: 1 uro in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica